Košarica

02 250 18 00 | info@zfm.si | O nas

Prijava v portal: 

Prijava

Želite podporo?

Pokličite nas: 02 250 18 00

Družabna omrežja

Zaščita informacijske zasebnosti

 

Primer: Učitelj ugotovi, da ga učenec snema ali fotografira brez dovoljenja. Kaj lahko učitelj stori?
Kot smo že pojasnili v poglavju 8/3.3.2.1, gre pri takšni obdelavi osebnih podatkov za poseg v pravico do zasebnosti učitelja, in sicer za poseg v širšo pravico do zasebnosti, ki jo varuje 35. člen Ustave RS, in ne za kršitev ZVOP-1 (učitelj se v tem primeru ne more obrniti na Informacijskega pooblaščenca, saj zadeva ne bo sodila v njegovo pristojnost). To posledično pomeni, da ima učitelj možnost, da sproži postopek zaradi kazenske odgovornosti mladoletnika, vendar šele tedaj, če je ta v času storitve kaznivega dejanja že dopolnil starost 14 let. Učitelj lahko, če meni, da je s takšnim snemanjem ali uporabo posnetkov prišlo do posega v njegove osebnostne pravice, skladno z določbami 134. člena Obligacijskega zakonika od sodišča v pravdnem postopku zahteva, da odredi prenehanje dejanja, s katerim se krši nedotakljivost človekove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga osebnostna pravica. Zahteva lahko tudi, da prepreči tako dejanje ali da odstrani njegove posledice. Če je bila posamezniku s snemanjem ali uporabo posnetkov povzročena škoda v smislu kršitve osebnostnih pravic, lahko od povzročitelja v pravdnem postopku skladno z določbami Obligacijskega zakonika zahteva tudi odškodnino. 

V praksi bo seveda zelo pogosta situacija, ko učenci ne bodo dopolnili starosti 14 let, zato je (tudi sicer) bolj smiselno sprejeti temu primerne ukrepe ne v luči sankcioniranja, temveč v luči preventive. Učitelj sicer lahko v opisanem primeru zahteva izbris posnetkov, ne more pa tako daleč, da bi sam brskal po telefonu otroka in z njega brisal dokumente in podatke – s tem bi tudi sam prekomerno posegel v otrokovo pravico do zasebnosti. Če otrok ne bi želel izbrisati posnetkov, bi bilo primerno otroku odvzeti telefon, z dogodkom pa seznaniti starše.

Ključno je, da se o pomenu posega v zasebnost in primerni rabi pametnih telefonov in spleta izvaja primerno izobraževanje otrok. Ti namreč lahko še posebej podcenijo posledice, ki jih ima lahko njihovo ravnanje. Številni programi ozaveščanja, kot je recimo projekt Safe.si, so namenjeni ravno odgovorni rabi sodobnih informacijskih-tehnologij in vsebujejo različne vsebine, ki so prilagojene ciljnim javnostim (otrokom, učiteljem in staršem). Ciljne javnosti lahko na spletni strani projekta Safe.si najdejo odgovore na najpogostejša vprašanja, priročnike, videovsebine, teste in druga uporabna gradiva. Organizacije, kot so Akademska in raziskovalna mreža Slovenije (Arnes), Mladinsko informativno svetovalno središče Slovenije (MISSS) in Zavod RS za šolstvo, izvajajo izobraževanja s tega področja in nudijo druge oblike širjenja znanja o odgovorni rabi sodobnih tehnologij.

Primer: Učitelj ugotovi, da je učenec takšne fotografije ali posnetke že objavil na spletnih straneh ali družabnih omrežjih. Kaj lahko stori?

Podobno kot pri samem zajemu fotografij ali videoposnetkov gre tudi pri objavi posnetkov za poseg v zasebnost. Učitelj ima zato podobne pravice in možnosti kot v primeru samega snemanja, torej sodno varstvo.

Učitelj sicer lahko v opisanem primeru zahteva izbris posnetkov, ne more pa tako daleč, da bi recimo od otrok zahteval podatke o otrokovih geslih in da bi sam odstranjeval posnetke s spletnih strani ali družabnih omrežij – s tem bi tudi sam prekomerno posegel v otrokovo pravico do zasebnosti. Umik posnetkov lahko zahteva tudi od upravljavca spletne strani ali družabnega omrežja – najbolj obiskane tovrstne strani (kot npr. Facebook) imajo običajno že posebne obrazce za prijavo neprimernih vsebin. Tudi v tem primeru je zelo pomembno preventivno delovanje.

Primer: Učitelj ugotovi, da učenec piše neprimerne ali žaljive komentarje o njemu, drugemu učitelju, sošolcu ali komu drugemu. Kaj lahko stori?

Kazenski zakonik (Uradni list RS, št. 55/08 in 39/09) v osemnajstem poglavju določa kazniva
dejanja zoper čast in dobro ime, kot so razžalitev, žaljiva obdolžitev, obrekovanje, opravljanje, očitanje kaznivega dejanja z namenom obrekovanja), za katerih pregon daje predlog domnevni oškodovanec, ki tudi na ta način lahko doseže zadoščenje zaradi posega v svoje osebnostne pravice. Tu je treba opozoriti, da imajo tudi otroci pravico do svobodnega izražanja in posredovanja stališč – dokler seveda njihove pravice na posežejo v pravice drugih. Določena stališča se morda učiteljem ne bodo zdela primerna, ni pa nujno, da so tudi (objektivno) žaljiva.

Podobno kot prej je treba opozoriti na starost otrok glede možnosti kazenskega pregona in smotrnost preventivnih ukrepov.

Več o varovanju osebnih podatkov ter zaščiti zasebnosti si preberite v Priročniku za ravnatelje, in sicer v poglavju 8 Pomembna področja.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja