Košarica

02 250 18 00 | info@zfm.si | O nas

Prijava v portal: 

Prijava

Želite podporo?

Pokličite nas: 02 250 18 00

Družabna omrežja

Zaposlovanje tujcev

Zaposlovanje tujcev ter globalna mobilnost ljudi, vplivata tudi na zaposlitveno politiko slovenskih delodajalcev oziroma na politiko sklepanja različnih civilnih pogodb s fizičnimi osebami slovenskih podjetij.

zaposlovanje tujcev

Zaposlovanje tujcev na splošno in davčna obravnava

Vse pogosteje se slovenska podjetja odločajo za zaposlovanje tujcev oziroma z njimi vse pogosteje sklepajo različne civilne pogodbe, pri čemer se pogosto pojavijo nekatere dodatne obveznosti. Zaposlovanje tujcev oziroma opravljanje dela tujcev v Sloveniji, ki so državljani druge države članice Evropske unije (EU) ali Evropskega gospodarskega prostora (EGP), je za slovenska podjetja enostavno, saj zanje veljajo enaka pravila kot za slovenske državljane. Pri zaposlovanju tujcev oziroma pri sklepanju različnih civilnih pogodb s tujci, ki so državljani tretjih držav, pa mora slovensko podjetje predhodno pridobiti ustrezna dovoljenja za delo in bivanje v Sloveniji.

V teh primerih podjetje in tujca, državljana tretje države, pred sklenitvijo pogodbenega razmerja tako čaka nekaj predhodnih postopkov, ki jih bo treba izpeljati.

Če se slovenski delodajalec odloči za zaposlovanje tujcev (bodisi državljana druge države članice EU, bodisi državljana tretje države) oziroma namerava s tujcem skleniti določeno civilno pogodbo, ne sme nikoli pozabiti na davčno obravnavo dohodkov, ki jih bo izplačal tujcu na podlagi sklenjene pogodbe.

Slovenska davčna zakonodaja, natančneje Zakon o dohodnini1 (ZDoh-2), daje pravno podlago za obdavčitev dohodkov tujcev, pri tem pa za pravilno obdavčitev teh dohodkov ni pomembno to, da gre za tujca, ampak njegov rezidentski status za davčne namene – torej, ali šteje za davčnega rezidenta Slovenije ali ne, in če ne šteje za davčnega rezidenta Slovenije, za rezidenta katere države ta tujec šteje.

V tem delu je pomembno razlikovanje »rezidentstva« v smislu prebivališča, kjer zaposleni tujec biva, od t. i. davčnega rezidentstva, o katerem bo govora v tem prispevku.

Na podlagi splošnih pravil ZDoh-2 so davčni rezidenti Slovenije obdavčeni od vseh dohodkov, ki jih zaslužijo kjerkoli na svetu (t. i. načelo obdavčitve po svetovnem dohodku), medtem ko so nerezidenti Slovenije v Sloveniji obdavčeni le od dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji (t. i. načelo obdavčitve po viru dohodka).

Kdaj se šteje, da ima dohodek vir v Sloveniji, določa ZDoh-2, in sicer v členih od 8 do 14, pri čemer sta za plačilo, ki izhaja iz zaposlitve, za določitev vira dohodka pomembna pravilo 9. člena ZDoh-2, ki določa, da imata dohodek iz zaposlitve in dohodek iz opravljanja storitev vir v Sloveniji, če se zaposlitev izvaja ali storitev opravi v Sloveniji, ter pravilo 10. člena ZDoh-2, ki določa, da ima dohodek vir v Sloveniji, če je dohodek izplačala ali ji je bil zaračunan, oseba, ki je rezidentka po ZDoh-2 ali po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb2 (ZDDPO-2), ali poslovna enota nerezidenta po ZDoh-2 ali po ZDDPO-2, in sicer dohodek iz zaposlitve in iz opravljanja storitev le, če se v skladu z ZDoh-2 oziroma z ZDDPO-2 šteje za odbitno postavko pri izračunu davčne osnove rezidenta ali poslovne enote nerezidenta iz virov dohodka znotraj Slovenije ali če bi bil odbitna postavka, če bi rezident ali poslovna enota nerezidenta bil zavezanec oziroma ne bi bil oproščen dohodnine ali davka od dohodkov pravnih oseb ter dohodek, izplačan delojemalcem, tudi članom uprave, članom nadzornih svetov, članom upravnih odborov ali drugim osebam, ki opravljajo podobno funkcijo, iz dobička.

Zaposlovanje tujcev in pravilna davčna obravnava

Za pravilno davčno obravnavo dohodkov, ki jih slovensko podjetje izplača tujcu, je pomembno tudi to, da davčni rezidentski status (torej, ali tujec šteje za davčnega rezidenta Slovenije ali za nerezidenta Slovenije) nima vpliva na določitev vrste izplačanih mu dohodkov in za nadaljnjo določitev pravil obračuna akontacije dohodnine – za določitev vrste dohodka na podlagi ZDoh-2 in posledično za določitev obravnave izplačanega dohodka z vidika ZDoh-2 (pravil glede načina obračunavanja in plačevanja akontacije dohodnine), je treba vedno uporabiti enaka pravila.

V obeh primerih (če gre za davčnega rezidenta Slovenije ali za nerezidenta Slovenije) je za določitev vrste dohodka in posledično za določitev pravil obračuna in plačila akontacije dohodnine od tega dohodka pomembna dejanska vsebina opravljenega dela (npr. ali gre za odvisno ali neodvisno opravljeno delo, ali je sklenjena pogodba o zaposlitvi ali npr. podjemna / avtorska pogodba …). Status rezidenta oziroma nerezidenta Slovenije pa ima vpliv na določanje davčne osnove.

Davčnim rezidentom se priznajo slovenske davčne olajšave, medtem ko nerezidenti Slovenije (običajno) do olajšav niso upravičeni.3 Davčni rezidentski status vpliva tudi na letno obveznost poračuna dohodnine v Sloveniji.

Če torej zaposleni tujec prejema dohodke od slovenskega podjetja, so ti dohodki lahko predmet obdavčitve v Sloveniji. Za dokončno ugotovitev, ali je temu res tako ali ne, pa je treba najprej določiti vrsto izplačanega dohodka, njegov davčni status (rezident / nerezident) in običajno, v primeru izplačil nerezidentom Slovenije, preveriti tudi pravila.

Poglejte naš priročnik s portalom, kjer dobite vse odgovore na enem mestu: -> Zaposlovanje tujcev <-

Null

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja