Košarica

02 250 18 00 | info@zfm.si | O nas

Prijava v portal: 

Prijava

Želite podporo?

Pokličite nas: 02 250 18 00

Družabna omrežja

Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih

Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih
Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih.

Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih ureja zavarovanje za starševsko varstvo in pravice, ki izhajajo iz tega zavarovanja, družinski prejemki, pogoji in postopek za uveljavljanje posameznih pravic in druga vprašanja, ki so povezana z izvajanjem tega zakona.

Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih ima pravice, ki temeljijo na načelu plačila prispevkov. Tako je v pretežni meri obseg pravic odvisen od višine vplačanih prispevkov z izjemami, ko se uveljavlja načelo solidarnosti in je to določeno drugače.

Zavarovancem, ki so vključeni v zavarovanje za t. i. celoten obseg pravic, se z zakonom zagotavljajo pravice pod enakimi pogoji, ne glede na to, po kateri podlagi so bili zavarovani.

Višina vplačanih prispevkov za zavarovanje za starševsko varstvo ne zadostuje za izplačevanje pravic iz tega zavarovanja, zato se sredstva za izvajanje tega zakona zagotavljajo pretežno iz proračuna Republike Slovenije.

Obseg zavarovancev se v novem zakonu ne razlikuje bistveno od stare ureditve. Zakonodajalec je v rešitvah novega zakona sledil spremembam pokojninske zakonodaje.

Podrobnejšo razlago s komentarjem si lahko preberete v našem priročniku s portalom:

Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih ter vrste dopusta

Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih uvaja nekatera nova poimenovanja vrst dopusta in ureja materinski dopust, ki se je prej imenoval porodniški dopust.

Očetovski dopust, ki ohranja isto ime, in starševski dopust, ki se je preimenoval iz dopusta za nego in varstvo otroka.

V novem zakonu ni več ureditve posvojiteljskega dopusta kot posebne kategorije dopusta, saj imajo posvojitelji po novem pravico do starševskega dopusta.

Materinski dopust

Novi zakon o staršovskem varstvu ima nekaj novosti. Mati ima pravico do enakega materinskega dopusta v trajanju 105 dni.

V zvezi s tem je novi zakon določil obvezno izrabo materinskega dopusta v trajanju vsaj 15 dni.

Ta dopust mora mati v trajanju obveznih 15 dni izrabiti pred porodom ali po njem in se jim ne more odpovedati.

Ostale določbe v zvezi z materinskim dopustom ne prinašajo bistvenih novosti.

Očetovski dopust v zakonu o starševskem varstvu

Očetovski dopust je pravica očeta, da je lahko prisoten pri negi in varstvu svojega otroka.

Zakon določa, da ima oče pravico do očetovskega dopusta v trajanju 30 dni. Za to obdobje je oče upravičen do očetovskega nadomestila. Po stari ureditvi je očetu pripadalo nadomestilo v trajanju 15 dni, ostalo obdobje 75 dni pa je lahko izkoristil kot neplačan dopust in je bil v tem času upravičen do plačila prispevkov za socialno varnost od minimalne plače.

Določba glede 30- dnevnega plačanega očetovskega nadomestila se bo v prehodnem obdobju treh let spreminjala tako, da se vsako leto za 25 dni zmanjša neplačan očetovski dopust in doda 5 dni plačanega očetovskega dopusta. Pravica do očetovskega dopusta je neprenosljiva in je oče ne more prenesti na otrokovo mater.

Očetovski dopust lahko v izjemnih primerih izkoristi tudi oseba, ki ni otrokov oče in na podlagi veljavnega izvršilnega naslova dejansko neguje in varuje otroka, materin zakonski ali zunajzakonski partner in tudi partner oziroma partnerka registrirane istospolne partnerske skupnosti.

Starševski dopust pozna tudi razloge, po katerih oče do očetovskega dopusta ni upravičen, taki primeri so npr. nasilje v družini, izrečen ukrep prepovedi približe- vanja ali tudi drugo zanemarjanje roditeljskih pravic.

Starševski dopust sprejet z zakonom o starševskem varstvu

Vsak od staršev ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 130 dni. Mati lahko na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, 30 dni pa je neprenosljivih. Oče lahko prenese na mater 130 dni starševskega dopusta. Po prejšnji ureditvi sta bila starša skupaj upravičena do 260 dni starševskega dopusta, ki se je prej imenoval dopust za nego in varstvo otroka, in sta se o njegovi izrabi sporazumno dogovorila za obdobje vseh 260 dni. Nov zakon je uvedel starševski dopust kot individualno pravico vsakega od staršev v trajanju 130 dni. Prenosi so možni, kot smo opredelili zgoraj.

Tudi v primeru starševskega dopusta je z nekaterimi novostmi dodano nekaj razlogov, kadar starša nista upravičena do starševskega dopusta. Tudi tukaj gre za primer nasilja v družini, izrečen ukrep prepovedi približevanja in drugo zanemarjanje roditeljske pravice.

Novi Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih uvaja tudi novost, po kateri starševskega dopusta ne bo mogoče več izrabiti po dnevih, ampak samo v strnjenem nizu najmanj 15 dni v koledarskem letu in največkrat dvakrat letno.

Kot upravičenci so natančneje urejeni tudi posvojitelji oziroma osebe, ki jim je otrok zaupan v vzgojo in varstvo z namenom posvojitve.

Novost zakona je, da ima posvojitelj pravico do starševskega dopusta do zaključka prvega razreda osnovne šole v istem obsegu in trajanju kot starša.

Nadomestila

Pravico do starševskega nadomestila imajo osebe, ki:

  • imajo pravico do starševskega dopusta,
  • so bile zavarovane dan pred nastopom starševskega dopusta.

Starševsko nadomestilo se izračuna na povprečni osnovi, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v strnjenih 12 mesecih. Kot zadnji mesec šteje osnova, od katere so bili obračunani prispevki v predpreteklem mesecu od vložitve prve vloge za dopust. Novost v zvezi s tem je, da ne bo več treba izpolnjevati obrazca o osnovah, od katerih so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo, kar je posledica izmenjave podatkov med delodajalcem in DURS om.

Krajši delovni čas

V zvezi s krajšim delovnim časom prinaša nov zakon novost, po kateri sta izraba enega leta pravice do krajšega delovnega časa in daljše trajanje pravice v primeru nege in varstva najmanj dveh otrok neprenosljiva. V takem primeru ima eden od staršev pravico delati krajši delovni čas do zaključka prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka. Pri tem je eno leto izrabe pravice do krajšega delovnega časa neprenosljivo za vsakega od staršev.

Nadomestilo v času odmora za dojenje

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v prvem odstavku 183. člena določa, da ima delavka, ki doji otroka, otrok pa še ni dopolnil 18 mesecev starosti, in dela s polnim delovnim časom, pravico do odmora za dojenje med delovnim časom, ki traja najmanj eno uro dnevno.

Tu je tudi določba, da pravico do nadomestila plače za čas odmora upravičenec uresničuje v skladu s predpisi, ki urejajo starševski dopust.

Materi pripadata v sklopu zgornjih omejitev pravica in nadomestilo na podlagi potrdila specialista pediatra, in sicer sorazmeren del minimalne plače do 9. meseca otrokove starosti . Od 9. do 18. meseca otrokove starosti Republika Slovenija materi zagotavlja plačilo prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela minimalne plače.

Poglejte tudi naš odlični priročnik s portalom, kjer je opisala celotna zakonodaja s komentarjem in sodnimi praksami:

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja