Košarica

02 250 18 00 | info@zfm.si | O nas

Prijava v portal: 

Prijava

Želite podporo?

Pokličite nas: 02 250 18 00

Družabna omrežja

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela – ZUTD-D

V Uradnem listu RS, št. 55/2017, je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela – ZUTD-D, ki je pričel veljati 21. oktobra 2017. Namen tega zakona je spodbujanje hitrejšega zaposlovanja brezposelnih, saj bo imel delavec že v odpovednem roku dolžnost, da se prijavi na zavod za zaposlovanje, hkrati pa se bodo takoj začele aktivnosti za iskanje nove zaposlitve. Dejstvo namreč je, da je verjetnost dobiti novo zaposlitev najvišja v prvih mesecih po izgubi dela, na podlagi dosedanje ureditve v zakonu pa ima delavec v odpovednem roku zgolj možnost prijave na zavodu in ne dolžnosti. S spremembo zakona se tudi zaostruje sankcija za nespoštovanje obveznosti prijave v evidenco iskalcev zaposlitve, in sicer se bo namesto sedaj veljavnega skrajšanja pravice do denarnega nadomestila za prve tri mesece upravičenosti odstotni delež za odmero nadomestila znižal z 80 na 60 odstotkov od osnove, kar torej pomeni nižje denarno nadomestilo.

Pomembna novost je tudi ureditev, po kateri bodo imele nezaposlene osebe z nizko stopnjo izobrazbe, tudi tiste s srednješolsko izobrazbo, vendar ne iz deficitarnih poklicev, možnost, da v primeru zaposlitve še največ 12 mesecev prejemajo 20 odstotkov denarnega nadomestila. Namen te določbe je hitrejše zaposlovanje nižje in srednje izobraženih upravičencev do denarnega nadomestila, ki sicer možnost za zaposlitev imajo, vendar se zanjo zaradi upravičenosti do denarnega nadomestila ne odločajo.

Nekatere konkretne spremembe v zakonu so tako naslednje:

V okviru opredelitve pojmov v 5. členu je opredeljena evropska mreža služb za zaposlovanje (EURES), ki podpira prosto gibanje delavcev, povezovanje evropskih trgov dela in ozaveščanje državljanov o ustrezni zakonodaji EU ter ki izvaja storitve za evropski trg dela (informiranje, svetovanje, posredovanje zaposlitve na evropskem trgu dela) in druge naloge, določene s predpisi EU.

Spremenjena je tudi opredelitev brezposelne osebe, in sicer je sedaj določeno, da je brezposelna oseba tudi iskalec zaposlitve, ki je zmožen za delo, prijavljen na zavodu, aktivno išče zaposlitev in je pripravljen sprejeti ustrezno oziroma primerno zaposlitev, ki mu jo ponudi zavod ali drug izvajalec storitve posredovanja zaposlitve ter ni družbenik in hkrati poslovodna oseba v osebni in kapitalski družbi ter ni ustanovitelj in hkrati poslovodna oseba v zavodu.

Pri spodbudah za zaposlovanje zakon določa, da prejemniku denarnega nadomestila z nedokončano osnovnošolsko izobrazbo, doseženo osnovnošolsko izobrazbo, nižjo poklicno izobrazbo ali srednješolsko izobrazbo, ki v času upravičenosti do denarnega nadomestila sklene delovno razmerje s polnim delovnim časom, zavod do izteka obdobja, za katerega mu je bila navedena pravica priznana z dokončno odločbo, vendar največ še 12 mesecev po zaposlitvi, mesečno za pretekli mesec izplačuje spodbudo za zaposlovanje v višini 20 odstotkov od zadnjega izplačanega neto zneska denarnega nadomestila, pod pogojem ohranitve zaposlitve za polni delovni čas za celotno obdobje izplačevanja spodbude za zaposlovanje. Te spodbude pa ne more uveljaviti prejemnik denarnega nadomestila, ki je v okviru srednješolskega izobraževanja pridobil izobrazbo za deficitaren poklic, določen s politiko štipendiranja v skladu z zakonom, ki ureja štipendiranje.

Glede vročanja zakon dodatno določa, da se odločbo o pravici do denarnega nadomestila zavarovancu vroča z dostavo v hišni predalčnik v skladu z zakonom, ki ureja poštne storitve. Vročitev je opravljena petnajsti dan od dneva odpreme, ki se označi na odločbi. Če zavarovanec po odpremi odločbe zavodu v dveh mesecih sporoči, da odločbe v hišni predalčnik ni prejel, je domneva vročitve odpravljena in se vročitev opravi po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek.

Določena je tudi evidenca študentskega dela, ki jo vodi Študentska organizacija Slovenije  kot javno pooblastilo. Na podlagi podatkov iz te evidence Študentska organizacija Slovenije vzdržuje informacijski sistem osebnih elektronskih portfeljev znanj, izkušenj in kompetenc, ki se pridobijo z opravljanjem občasnega in začasnega dela študentov in dijakov, zaradi izvajanja nadzora, spremljanja, načrtovanja in vodenja politike na področjih, ki jih ureja ta zakon, za razvoj storitev in ukrepov za mlade ter za znanstveno-raziskovalne in statistične namene. Evidenca študentskega dela vsebuje naslednje podatke:

–       ime, priimek, EMŠO in davčno številko osebe, ki opravlja občasno in začasno delo,

–       naslov stalnega ali začasnega prebivališča (za tujino še šifro države),

–       telefonsko številko in elektronski naslov, na katerem je oseba dosegljiva,

–       vrsta opravljenega občasnega ali začasnega dela,

–       časovno obdobje opravljanja občasnega ali začasnega dela,

–       število opravljenih delovnih ur,

–       kompetence, pridobljene z opravljanjem občasnega ali začasnega dela,

–       ime in priimek oziroma naziv in sedež ter matično in davčno številko delodajalca,

–       naziv koncesionarja, ki je posredoval občasno ali začasno delo,

–       naziv in naslov ter matično številko vzgojno-izobraževalnega zavoda, v katerem se šola v času opravljanja občasnega in začasnega dela,

–       vzgojno-izobraževalni ali študijski program ter evidenčno številko, pridobljeno iz uradnega registra programov (raven in področje izobraževanja po KLASIUS z vrsto programa), datum vpisa in letnik izobraževanja.

Glede pridobivanja podatkov in povezovanje evidenc z evidenco študentskega dela pa zakon določa, da Študentska organizacija Slovenije podatke, ki jih potrebuje za namen vzpostavitve evidence študentskega dela, brezplačno pridobiva od koncesionarjev za posredovanje občasnega in začasnega dela in ministrstva, pristojnega za notranje zadeve kot upravljavca Centralnega registra prebivalstva. Zaradi zagotavljanja točnosti in ažurnosti podatkov lahko Študentska organizacija Slovenije evidenco študentskega dela na podlagi povezovalnega znaka EMŠO poveže s Centralnim registrom prebivalstva, Centralno evidenco udeležencev vzgoje in izobraževanja in evidenco študentov in diplomantov Evidenčnega in analitskega informacijskega sistema visokega šolstva v Republiki Sloveniji, ki ju vodi in upravlja ministrstvo, pristojno za izobraževanje, in registrom kvalifikacij SOK, ki ga upravlja Nacionalna koordinacijska točka SOK-EOK. Iz evidence študentskega dela brezplačno pridobivajo podatke:

–       ministrstvo, pristojno za delo, zaradi spremljanja, načrtovanja in vodenja politike na področjih, ki jih ureja ta zakon, ter za razvoj storitev in ukrepov za mlade,

–       zavod za zaposlovanje zaradi hitrejšega vključevanja mladih na trg dela,

–       ministrstvo, pristojno za izobraževanje, zaradi analize zaposljivosti diplomantov in spremljanja povezave med področji izobraževanja ter občasnega in začasnega dela,

–       Inšpektorat Republike Slovenije za delo zaradi izvajanja nadzora,

–       Finančna uprava Republike Slovenije zaradi izvajanja nadzora po zakonu, ki ureja preprečevanje dela in zaposlovanja na črno.

V skladu s prehodnimi določbami zakona morajo osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka 6. člena Pravilnika o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje (Uradni list RS, št. 139/06 in 80/10 – ZUTD), do začetka uporabe zakona, ki bo urejal posredovanje občasnih in začasnih del študentom in dijakov, opraviti strokovni izpit iz 81. člena Zakona o urejanju trga dela. Program strokovnega izpita in način njegovega opravljanja na predlog strokovnega sveta zavoda s splošnim aktom uredi zavod za zaposlovanje.

Več o tem preberite v priročniku Kadrovsko delo v javnem sektorju po novem.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja