Košarica

02 250 18 00 | info@zfm.si | O nas

Prijava v portal: 

Prijava

Želite podporo?

Pokličite nas: 02 250 18 00

Družabna omrežja

Zakaj poslovati v komanditni družbi ?

Komanditna družba je sestavljenka med d. o. o in d. n. o, kar pomeni, da en družbenik odgovarja za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem (to je komplementar, ki zastopa družbo). Najmanj en družbenik za obveznosti družbe ne odgovarja (to je komandist, ki ne more zastopati družbe). V taki družbi se združita osebni interes in kapital. V naših sodnih registrih je teh družb zelo malo registriranih in imajo status pravne osebe. Z vidika računovodstva se komanditne družbe ne ločujejo od drugih pravnih oseb. Opišemo lahko le njeno pravno vsebino z vidika določil ZGD-1.

Nakazilo družbenikov ob ustanovitvi komanditne družbe se knjiži:

Prejem posojila: 110 / 276

Nakazilo posojila: 182 / 110

Višina minimalnega ustanovitvenega kapitala z zakonom ni določena.

Komanditna družba je ustanovljena z družbeno pogodbo v notarski obliki najmanj z dvema osebama (domača ali tuja pravna in fizična oseba).

  • Komplementar – vodi in upravlja družbo ter odgovarja za obveznosti družbe z vsem svojim osebnim premoženjem.
  • Komandist – za obveznosti družbe prevzema samo omejeno obveznost. Jamči le do višine svojega vložka, pri čemer ne sme niti voditi poslov niti ne sme nasprotovati komplementarju pri njegovih poslovnih odločitvah in sklenjenih poslih. Ima pa pravico do vpogleda v poslovne knjige komanditne družbe.

Pojasnilo glede obdavčitve družbenikov družbe z neomejeno odgovornostjo, se uporabi za obdavčitev dohodkov (dividend) družbenikov komanditne družbe, ki so komplementarji, v primeru komanditistov pa le v primeru in obsegu, v katerem se njihov delež dobička družbe pripiše njihovemu kapitalskemu deležu (tj. praviloma v primeru, ko komanditist svojega v družbeni pogodbi določenega vložka še ni v celoti vplačal, ali je bil njegov kapitalski delež zmanjšan zaradi pretekle izgube in se posledično dobiček, ki mu pripada najprej nameni za pokritje razlike do zneska njegovega v družbeni pogodbi določenega vložka).
.

V primeru, ko se komanditistu njegov delež pri dobičku izplača in se torej ne pripiše njegovemu kapitalskemu deležu, se to izplačilo obdavči kot dividenda po tretjem odstavku 90. člena ZDoh-2.

Pri izplačilu dobička k.d. komanditistu se šteje, da je dohodek dosežen, ko je ta izplačan.

Pri tem velja opozoriti, da dohodek iz naslova pripisa dobička kapitalskemu deležu komplementarja in izplačilo dobička komanditistu, nista dosežena sočasno. Šteje se, da je pripis dobička k deležu komplementarja dosežen ob pripisu, to je ko je potrjeno oziroma sprejeto letno poročilo. Dobiček, ki se komanditistu lahko izplača (npr. ko komanditist svoj vložek dejansko plača ali ko pripisani deleži na dobičku dosežejo njegov, v pogodbi določeni vložek) pa je dosežen na dan izplačila.

Delitev dobička:

Tudi v komanditni družbi delitev dobička sledi dvema ciljema, nagraditi odgovornost in delo ter plemenititi vloženi kapital. Komplementarji in komanditisti pridobijo z denarnimi ali stvarnimi vložki v družbi kapitalske deleže, v sorazmerju s katerimi so tudi udeleženi pri delitvi dobička oziroma kritju izgube. Delitev in knjiženje neto dobička je enaka kot pri d. n. o.

Prednosti komanditne družbe so:

  • ni predpisanega minimalnega osnovnega kapitala,
  • komanditist lahko vplača svoj osnovni kapital tudi v storitvah,
  • omogoča oblikovanje družbe, v katero nekateri družbeniki prispevajo samo kapital (komanditist) in nekateri samo delo (komplementar).

Slabosti komanditne družbe so:

  • komplementar odgovarja za obveznosti družbe z vsem svojim osebnim premoženjem,
  • možno je nasprotje interesov med posameznimi družbeniki,
  • bolj tvegana oblika pravnoorganizacijske oblike od kapitalske družbe (d. o. o.).
Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja