Košarica

02 250 18 00 | info@zfm.si | O nas

Prijava v portal: 

Prijava

Želite podporo?

Pokličite nas: 02 250 18 00

Družabna omrežja

Vloga računovodstva in temeljni računovodski pojmi

Pomembno je, da zna poslovna sekretarka – kot oseba za stike ter kot vezni člen z računovodskimi delavci in zunanjimi poslovnimi partnerji – pripraviti dokumentacijo tako po obliki kot vsebini, da je olajšano delo v računovodstvu. To je pomembno predvsem zato, da pozneje niso potrebna dodatna opravila, razlage ali celo zavračanje. Pomanjkljive priloge in potrebna dodatna dokazovanja o nastalih poslovnih dogodkih namreč povečujejo stroške poslovanja, ki nikoli niso povrnjeni. Vse morebitne vhodne napake lahko vzbudijo sum, ali so bili poslovni dogodki potrebni in upravičeni, lahko so sumljive tudi vsakemu davčnemu inšpektorju. Zato morajo poslovne sekretarke vedeti, da so zelo pomembna vez tudi pri razumevanju davčnih posledic, ki lahko doletijo vsako podjetje, če računovodska dokumentacija ni ustrezna, če ni v skladu z računovodsko in davčno zakonodajo.

a) knjigovodski podatki – so izraženi v denarni merski enoti o poslovnih dogodkih in vstopajo v knjigovodstvo na podlagi izvirnih knjigovodskih listin, ki morajo biti pravilno sestavljene ter podpisane in izražajo dejanska dejstva o nastalih poslovnih dogodkih;V čem je razlika med knjigovodskim podatkom in knjigovodsko informacijo?

b) knjigovodske informacije – so problemsko nastavljene in izražajo o preteklih procesih ter stanjih v zvezi s poslovno uspešnostjo in premoženjsko-finančnim položajem podjetja podlago za odločanje tako notranjih kot zunanjih uporabnikov.

 

Računovodstvo – je del informacijskega podsistema, v katerem se zbirajo, urejajo, obdelujejo, prikazujejo in shranjujejo v denarni merski enoti izraženi podatki ter se prikazujejo in shranjujejo informacije o preteklih in prihodnjih poslovnih dogodkih. Je širši pojem, saj vključuje: 

a) knjigovodstvo – se ukvarja s prikazovanjem vrednostno izraženih podatkov o nastalih dogodkih v poslovanju podjetja. Za knjigovodstvo so zanimivi zgolj podatki o že nastalih poslovnih dogodkih, poslovnih procesih in stanjih. Je usmerjeno v preteklost.

b) načrtovanje – se ukvarja s prikazovanjem vrednostno izraženih podatkov, ki jih predvidevamo v prihodnje (bilanca stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz denarnih tokov, predkalkulacije lastne cene, načrtovanje stroškov). 

c) analiziranje – se ukvarja s proučevanjem in sestavljanjem računovodskih poročil o boniteti ter s predlaganjem izboljšav pri poslovnih procesih in stanjih podjetja. Primerjamo dejanske podatke iz računovodskih in poslovnih poročil s preteklimi leti, z načrti, s konkurenco in panogo, v kateri deluje podjetje. Zelo sta povezani dejavnosti načrtovanja in analiziranja (če ju ni, vodstvo in lastniki ne vedo, kje pljuje in kako deluje njihovo podjetje). Prav tako je analiziranje pomembno, da podjetje ugotovi lastno boniteto in boniteto svojih poslovnih partnerjev skozi računovodska poročila, podatke ter informacije.

d) nadzor – se ukvarja s presojo pravilnosti in z odpravljanjem nepravilnosti poslovanja ter vzrokov in posledic na poslovanje podjetja, saj temelji v glavnem na podatkih knjigovodske evidence. Podatkov iz knjigovodskih listin se ne sme vpisati v poslovne knjige, dokler jih ne pregledajo odgovorne in pooblaščene osebe. Sem spada:

 

  • kontrola računovodskih in drugih delavcev, ki evidentirajo knjigovodske listine – sprotna kontrola, preden se evidentirajo poslovni dogodki s pomočjo verodostojnih knjigovodskih listin v poslovnih knjigah.
  • inventura – medletno in letno preverjanje dejanskega stanja s knjigovodskim stanjem. Ugotavljajo se manki ter viški sredstev in obveznosti do virov sredstev v podjetju. Razlogi so lahko naslednji: kraja, elementarne nesreče. Manko je lahko v breme odgovorne osebe, podjetja ali zavarovalnice. (Pogoj je, da imamo policijski zapisnik o vzroku nastanka manka. V nasprotnem primeru zavarovalnica škode ne povrne ne delno niti v celoti.)
  • revizija – je poznejše (dodatno) presojanje poštenosti ter resničnosti navedb v letni bilanci stanja in izkazu poslovnega izida. S tem se ukvarjajo zunaj računovodske službe in zunaj podjetja pooblaščeni revizorji (pogoj je, da morajo biti zaposleni v revizijskih družbah). V Zakonu o gospodarskih družbah je predpisano, za katera podjetja je revidiranje obvezno (delniške družbe, srednja in velika podjetja ter mala podjetja, katerih vrednostni papirji kotirajo na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev). 
  • inšpekcija – se izvaja pozneje, pri inšpekcijskem pregledu poslovanja družbe gre za preverjanje pravilnosti podatkov v poslovnih knjigah z vidika pravilnosti izkazovanja in plačevanja davkov državi. Tak pregled opravijo usposobljeni davčni organi – davčni inšpektorji (zakonodajni ali davčni organ, kjer so zaposleni, jim izda poseben nalog za inšpekcijski pregled, ki ga morajo izročiti družbi, v kateri bodo opravili pregled poslovanja). Inšpekcijski organi gledajo le nazaj in presojajo preteklost. 

 

Priročnik za poslovne asistentke in sekretarke

 

Več o tej temi preberite v priročniku Priročnik za poslovne asistentke in sekretarke

 
Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja