Košarica0
Skupaj z DDV:0,00 €
Vaša košarica je trenutno še prazna!
Varnost in zdravje pri delu
PRIROČNIK

Varnost in zdravje pri delu


Cena:
298,00 €
(DDV in distribucijski stroški niso vključeni v ceno)
Izberite izdajo:
- +
PDF naročilnica Natisni Imate vprašanje

Predstavitev

Novoletni bon 50

Vrednostni bon je mogoče koristiti ob nakupu poslovne izdaje strokovnega priročnika v vrednosti najmanj 285,00 EUR. Z uveljavljanjem bona se bruto cena izbranega strokovnega priročnika zniža za 50 EUR. Bon je veljaven do vključno 31. 12. 2018 in se ne more uveljavljati hkrati z drugimi popusti ali posebnimi akcijami.

Napišite kodo kupona BON50 na naročilnico
ali ga vnesite ob naročilu v košarici.



Zagotovite popolno skladnost vašega podjetja v smernicah, ki jih določa varnost in zdravje pri delu


Učinkovito zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu brez nezgod, poklicnih bolezni in bolezni, povezanih z delom, je obveza delodajalcev in interes delavcev! Iz Resolucije o nacionalnnem programu varnosti in zdravja pri delu 2018-2027, sprejete 6. 4. 2018.

Delodajalec mora zagotavljati varnost in zdravje v skladu z ZVZD-1, uredbami, pravilniki in predpisi, ki jih v praksi težko realizirate. Poleg tega vas kot delodajalce trenutno zadeva novi standard za sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu ISO 45001 ter bližnje novosti pravilnika o poklicnih boleznih!

Ampak POZOR:

Četudi kot delodajalec opravljanje strokovnih nalog varnosti pri delu poverite zunanji strokovni službi, vas to ne odvezuje odgovornosti za zagotavljanje varnega in zdravega dela! Še več, zunanjo strokovno službo morate informirati o vseh spremembah, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na varnost in zdravje delavcev pri delu!

Rešitev za vas je priročnik in novi portal za varno in zdravo delovno okolje, s katerim boste odslej zagotovo::
  • Takoj in sproti obveščeni o zakonodajnih novostih ter ukrepih za implementacijo zakonodaje.
  • Prihranili čas, ker vedno in povsod dostopate do vnaprej pripravljenih tabel, vzorcev, postopkovnikov ter primerov.
  • Imeli na enem mestu zbrano in urejeno dokumentacijo.
  • V treh dneh prejeli odgovor na vaše vprašanje, ki nam ga pošljite na: vzd@zfm.si.

»Rada bi pohvalila vaš priročnik Varnost in zdravje pri delu, ki je zagotovo eden boljših, če ne najboljši priročnik, kar sem jih kdaj uporabljala.«

Diana Čebašek, Atotech Slovenija d.d.


Zagotovite sebi in svojim zaposlenim varno ter zdravo delovno okolje, zato priročnik in portal takoj naročite!

Priročnik vam služi kot vodnik in pripomoček pri gradnji sistema varnosti in zdravja pri delu v vašem podjetju. Nudi vam vsa potrebna navodila, obrazce in pravilnike, ki si jih morate samo prilagoditi!

Online izdaja vključuje:

  • - Dostop do portala E-VZD
  • - Online priročnik (enostavna navigacija, hitro iskanje, 24 urni dostop z vsemi mobilnimi napravami)
  • - Digitalne vzorce za takojšno uporabo

Vse posodobitve in nadgradnje v obdobju enega leta


Poslovna izdaja vključuje:

  • - Online priročnik (enostavna navigacija, hitro iskanje, 24 urni dostop z vsemi mobilnimi napravami)
  • - Digitalne vzorce za takojšno uporabo

Tiskano izdajo priročnika

Vsebina

Pojasnila, dokumentacija in vzorci za varno in zdravo delovno okolje

Pravna ureditev varnosti in zdravja pri delu

  • Pravne podlage varnosti in zdravja pri delu
  • Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o varnosti in zdravju pri delu
  • Strokovni delavec za varnost in zdravje pri delu
  • Usposabljanje, kot ga zahteva Zakon o varnosti in zdravju pri delu
  • Novi standardi za sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu ISO 45001

Izjava o varnosti z oceno tveganja

  • Ocenjevanje tveganja - namen in priprava
  • Metodologija ocenjevanja tveganja
  • Izjava o varnosti z oceno tveganja
  • Najpogostejše napake v zvezi z izjavo o varnosti in oceno tveganja

Medicina dela

  • Opredelitev področja
  • Poklicna bolezen
  • Začasna in stalna nesposobnost za delo

Promocija zdravja na delovnem mestu

  • Pomen promocije zdravja
  • Promocija zdravja v delovnem okolju
  • Program promocije zdravja v delovnem okolju in njegova priprava
  • Faze projekta promocije zdravja v delovnem okolju

Nezgode pri delu

  • Zakon o varnosti in zdravju pri delu ter nezgode pri delu
  • Metode za iskanje vzrokov nezgod pri delu
  • Nadzor nad stanjem nezgod pri delu
  • Posledice nezgod pri delu

Delovna oprema

  • Pregledi in preizkusi delovne opreme
  • Odškodninska odgovornost delodajalca in regresni zahtevki zavodov
  • Primeri iz sodne prakse

Osebna varovalna oprema

  • Predpisi v zvezi z osebno varovalno opremo
  • Razvrstitev po kategorijah
  • Obveznosti delodajalcev
  • Pravice in dolžnosti delavcev

Nevarne kemikalije

  • Nevarne kemikalije - definicija in pomen
  • Stalen stik z nevarnimi kemikalijami
  • Ukrepi za pravilno ravnanje s kemikalijami
  • Zakon o kemikalijah in dolžnosti delodajalca
  • Skladiščenje nevarnih kemikalij

Varnost pri vzdrževalnih delih

  • Pomen vzdrževanja
  • Varnost pri vzdrževalnih delih v posebnih okoliščinah

Požarna varnost

  • Nevarnosti za nastanek požara ali eksplozije
  • Pogoji za zagotovitev požarne varnosti na delovnem mestu
  • Preventivni ukrepi
  • Navodila za izdelavo načrta evakuacije
  • Navodila za zunanje vzdrževalce naprav
  • Preventivni ukrepi, oprema in sredstva za varstvo pred požarom, sredstva za gašenje požarov

Varnost in zdravje na gradbiščih

  • Obveznosti odgovornih oseb
  • Varnostni ukrepi
  • Imenovanje koordinatorjev, varnostni načrt, prijava gradbišča
  • Obveznosti naročnikov, nadzornikov projekta, delodajalcev in drugih oseb na gradbišču
  • Nadzorstvo in sankcije

VZORCI NA PORTALU

Vzorci internih predpisov in pravilnikov

  • Pogodba o izvajanju strokovni nalog
  • Postopek ukrepanja v izrednih razmerah
  • Pravilnik o prepovedi dela pod vplivom alkohola, drog in prepovedanih substanc
  • Pravilnik o preprečevanju, odpravljanju, nasilja, trpinčenja, nadlegovanja na delovnem mestu
  • Pogodba z izvajalcem medicine dela

Navodila za varno delo za različna delovna mesta

  • Navodila za delo z nevarnimi snovmi, z nevarnimi stroji in nevarnimi odpadki

Dokumenti za izdelavo ocene tveganja

  • Primer dopisa sodelavcem
  • Splošni vprašalnik za izdelavo ocene tveganja
  • Primeri analiz delovnih mest
  • Revizija izjave o varnosti z oceno tveganja

Primeri – 5x zakaj nezgode pri delu

Medicina dela in promocija zdravja

  • Vprašalniki za razpoznavanje bolezni in poklicno anamnezo
  • Opomnik za pripravo na inšpekcijski nadzor glede promocije zdravja
  • Program promocije zdravja

Obvezna dokumentacija za požarno varnost

  • Dokumentacija za usposabljanje iz varstva pred požari
  • Vzorec požarnega reda za poslovni objekt, za stanovanjsko stavbo in za vrtec
  • Izvleček iz požarnega reda

Delovna oprema in osebna varovalna oprema

  • Metodologija za preglede in preizkuse delovne opreme
  • Primeri odločbe inšpektorja za delo
  • Vzorec evidenčnega kartona delovne opreme

Iz priročnika

Ocena tveganja, podlage zanjo ter značilne napake in pomanjkljivosti v zvezi z njo v praksi

Ocena tveganja in pravne podlage zanjo

Oceno tveganja je kot pojem v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu v mednarodnem prostoru prva opredelila Direktiva o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu (89/391/EGS) z dne 12. junija 1989, imenovana tudi Okvirna direktiva. Ta je v 3. členu določala, da mora delodajalec:

(a) oceniti tveganja za varnost in zdravje pri delu, tudi tista, s katerimi se srečujejo skupine delavcev, izpostavljene posebnim tveganjem;

(b) odločati o varnostnih ukrepih, ki jih je treba sprejeti, in če je treba, o osebni varovalni opremi, ki se mora uporabljati.

Ta direktiva je še danes temelj sistemov varnosti in zdravja pri delu v zakonodajah vseh držav članic EU, ob koncu devedesetih let pa je za nas bila osnova, na kateri smo pripravili prvi evropsko naravnan zakon v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu. Zakon o varnosti in zdravju pri delu – ZVZD (Uradni list RS, št. 56/99, 64/01) je bil po nekaj letih usklajevanja v sklopu Ekonomsko socialnega sveta sprejet v letu 1999 in je predvideval enoinpolletni rok, v katerem morajo delodajalci ocenitvi vsa tveganja in izdelati dokument z imenom Izjava o varnosti z oceno tveganja. Za slovenske delodajalce, pa tudi za stroko s tega področja, je bila ta zahteva novost in zato se je je večina lotila precej počasi in zadržano. Iz tega razloga je bil rok za uveljavitev te novosti podaljšan še za šest mesecev. Zakon je že med načeli uzakonil princip ocenjevanja tveganj, ko je določil, da delodajalec izvaja potrebne ukrepe tako, da pri tem upošteva naslednja temeljna načela:

  • izogibanje tveganjem;

  • ocenjevanje tveganj, ki se jim ni mogoče izogniti;

  • obvladovanje tveganj pri njihovem viru;

  • prilagajanje dela posamezniku z ustreznim oblikovanjem delovnega 

  • mesta in delovnega okolja, izbiro delovne opreme ter delovnih in
    proizvajalnih metod;

  • zagotavljanje ukrepov za ohranjanje in krepitev zdravja;

  • prilagajanje tehničnemu napredku;

  • nadomeščanje nevarnega z nenevarnim ali manj nevarnim;

  • razvijanje celovite varnostne politike, ki vključuje tehnologijo, 

  • organi-zacijo dela, delovne razmere, medčloveške odnose in dejavnike delovnega okolja;

  • dajanje prednosti splošnim varnostnim ukrepom pred posebnimi;

  • dajanje ustreznih navodil in obvestil delavcem.

Natančneje je ZVZD v 14. členu (III. poglavje z naslovom Obveznosti delodajalca) določil, da mora vsak delodajalec izdelati in sprejeti izjavo o varnosti v pisni obliki, s katero določi način in ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Dolžan jo je tudi dopolnjevati ob vsaki novi nevarnosti in spremembi ravni tveganja.

Izjava o varnosti mora temeljiti na ugotovitvi možnih vrst nevarnosti in škodljivosti na delovnem mestu in v delovnem okolju ter oceni tveganja za nastanek poškodb in zdravstvenih okvar.

V skladu z zakonom naj bi minister, pristojen za delo, v sodelovanju z ministrom, pristojnim za zdravstvo, določil in predpisal, glede na naravo dejavnosti in velikost podjetja, način izdelave izjave o varnosti, njeno vsebino in podatke, na katerih mora temeljiti ocena tveganja.

Na podlagi gornjega pooblastila je minister za delo, družino in socialne zadeve izdal Pravilnik o načinu izdelave izjave o varnosti z oceno tveganja (Uradni list RS, št. 30/2000 z dne 6. 4. 2000).

Ta pravilnik je precej natančno opredelil vse najpomembnejše za ocenjevanje tveganja in predvsem tudi obvezne sestavine, ki morajo na podlagi izvedene ocene tveganja biti v vsaki izjavi o varnosti. Posebej so v pravilniku obdelani primeri posebnih izjav o varnosti za delavke v povezavi z materinstvom, za delodajalce, ki zaposlujejo manj kot deset delavcev, in za kmete.

Navedeni pravilnik je, kot že rečeno, določil obvezne sestavine izjave o varnosti in samo ocenjevanje tveganja, opredelil je posamične vrste oziroma skupine možnih nevarnosti (npr.: mehanski dejavniki, električna energija, nevarne snovi, fizikalni dejavniki, biološki dejavniki, ekološke razmere, razmerja delavca do delovnega mesta, psihološki dejavniki, organizacija dela itd.) in delovna mesta, določil ocenjevanje ravni oziroma stopnje tveganja na podlagi kombinacije resnosti in verjetnosti poškodbe pri delu ter možne metode za ocenjevanje tveganja in predvidel obvezno opredelitev potrebnih ukrepov in določitev odgovornih oseb.

Že od izdelave prvih izjav o varnosti z oceno tveganja po sprejemu Zakona o varnosti in zdravju pri delu je v strokovni javnosti potekala živahna razprava o dilemi, ali naj bo metodologija za oceno tveganja natančno predpisana ali ne. Pravilnik o načinu izdelave izjave o varnosti z oceno tveganja je to razrešil tako, da je dopustil več različnih metod. Določil je, da se za ocenitev tveganja lahko uporabljajo metode, kot so:

  • predhodna analiza nevarnosti (Preliminary Hazard Analysis – PHA),
  • metoda, organizirana za sistemsko analizo tveganj (Method Organised for a Systemic Analysis of Risks – MOSAR),
  • analiza drevesa napak (Fault Tree Analysis – FTA),
  • tehnika DELPHI,
  • okvirna analiza delovnega mesta,
  • ocenjevalna analiza delovnega mesta,
  • analiza napak in posledic (Failure Mode and Effect Analysis – FMEA).

Navedena rešitev je bila ustrezna, saj nobena izmed priznanih metod ni naj-primernejša prav za vse tipe delodajalcev in vse vsebine delovnih procesov.

Pravilnik o načinu izdelave izjave o varnosti z oceno tveganja danes ne velja več. V sklopu vseevropskih aktivnosti za odpravo administrativnih ovir je bil razveljavljen, njegove najpomembnejše vsebine pa je direktno povzel nov Zakon o varnosti in zdravju pri delu – ZVZD-1 (Uradni list RS, št. 43/2011).

Nekoliko natančneje sem povzel vsebino tega pravilnika zato, ker tudi danes njegove določbe niso v ničemer zastarele in je vsakomur, ki pripravlja izjavo o varnosti oziroma ocenjuje tveganje, vsebinsko še vedno lahko dragocena opora pri delu.

ZVZD-1 določa, da je najpomembnejša naloga vsakega delodajalca v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu ta, da prepozna vse nevarnosti in tveganja, ki so jim ali bi jim bili lahko izpostavljeni njegovi delavci (ocena tveganja), ter da jih z ustreznim ukrepanjem zavaruje pred njimi. Zakon določa vrstni red oziroma postopek, ki ga bo izvedel delodajalec za dosego tega cilja. Prvi sta prepoznava nevarnosti in ugotovitev, komu grozi ta nevarnost, sledi ocena tveganja z ugotavljanjem verjetnosti, da se nezgoda resnično zgodi oziroma da se razvije poklicna bolezen, ter presoja resnosti posledic. Postopek se nadaljuje s sprejemom odločitve o sprejemljivosti tveganja. Ugotovitvi o nesprejemljivem tveganju sledi odločitev o uvedbi ustreznih ukrepov za zmanjšanje tveganja. Ocena tveganja mora biti izdelana v pisni obliki, delodajalčeva dolžnost v zvezi z njo pa je tudi ta, da skrbi za njeno aktualnost in ažurnost. Delodajalec mora oceno tveganja popraviti in dopolniti, ko sprejeti ukrepi ne zadostujejo ali ne ustrezajo, ko se menjajo podatki, na katerih je ocena tveganja temeljila, in ko so možne izpopolnitve oziroma dopolnitve.

Pomembne so vse spremembe v procesu dela, ki lahko vplivajo na varnost in zdravje zaposlenih in ki v dotedanji oceni niso bile upoštevane in zato tudi niso bili sprejeti ustrezni ukrepi za njihovo obvladovanje. Takšneokoliščine so lahko zelo različne – od uvedbe nove tehnologije, nabave novega stroja, začetka uporabe nove nevarne snovi in prostorske selitve proizvodnje do ekstremnih vremenskih razmer ali uvedbe nočnega dela in celo pomembnega dviga povprečne starosti zaposlenih pri delodajalcu. Vsi takšni primeri terjajo dopolnitev že sprejete ocene in sprejem novih oziroma novim okoliščinam prilagojenih ukrepov.

Zakon v nadaljevanju obvezuje delodajalca, da izdela in sprejme splošni akt z imenom Izjava o varnosti z oceno tveganja. Ta splošni akt se izdela na podlagi opravljene ocene tveganja in mora glede na vrsto in obseg dejavnosti vsebovati zlasti načrt ukrepanja, načrt oziroma postopke za ukrepanje ob neposredni nevarnosti ter opredelitev odgovornosti odgovornih oseb delodajalca in delavcev v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu. V praksi je izdelava tega akta večinoma kombinacija sprejetja ustreznih ukrepov, ki so predpisani v različnih obveznih aktih kot rezultat predhodnih ocen tveganja (na primer: delodajalec gradbene stroke ne bo ocenjeval tveganja za poškodbo glave delavca na gradbišču in računal verjetnosti za nastanek take poškodbe in njeno resnost, temveč bo v izjavo o varnosti med ukrepe zgolj prevzel predpisane obveznosti (ukrepe) iz ustreznega akta, ki se nanaša na delavce na gradbiščih), ter resničnih in potrebnih ocen tveganja za preostale nevarnosti in tveganja, ki s predpisanimi in sprejetimi ukrepi niso zajeti in razrešeni.

Delodajalec mora v izjavi o varnosti določiti tudi posebne zdravstvene zahteve, ki jih morajo delavci izpolnjevati za določeno delo ali za uporabo določenih delovnih sredstev. Seveda to nalogo opravlja v tesnem sodelovanju s svojim izvajalcem medicine dela. Ta s svojim strokovnim znanjem oceni potrebe za to, torej katera so ta dela pri njem, in okoliščine, ki to terjajo, ter opredeli ustrezne zdravstvene zahteve, ki jih morajo izpolnjevati delavci za tako delo.

Da bi zagotovili resnično obveščenost vseh zaposlenih o tako pomembnem dokumentu, kot je izjava o varnosti z oceno tveganja, ter njihovo sodelovanje pri njenem nastajanju in dopolnjevanju ali
spreminjanju, zakon nalaga delodajalcu, da k pisni oceni tveganja priloži zapisnik o posvetovanju z delavci oziroma njihovimi predstavniki, kot dokaz, da so zaposleni pri tem delu sodelovali oziroma bili ustrezno vključeni. Praksa namreč kaže, da so v preteklosti pogosto zlasti mali delodajalci to sodelovanje popolnoma zanemarili in so izjavo o varnosti z oceno tveganja v celoti prepustili v izdelavo zunanji strokovni službi, nato pa so jo podpisali in shranili.

Z vsebino ocene tveganja in s sprejetimi ukrepi v njej morajo biti seznanjeni vsi delodajalčevi delavci, zlasti pa tisti, ki se jih ti ukrepi neposredno tičejo, zato zakon izrecno zahteva od delodajalca, da izjavo o varnosti z oceno tveganja ustrezno objavi. Način objave pri konkretnem delodajalcu je odvisen od številnih okoliščin – od velikosti in razdrobljenosti delovnih enot do tehnične in informacijske opremljenosti delodajalca. Pri zelo majhnem delodajalcu bo ta dokument objavljen na sestanku vseh zaposlenih, kjer bo predstavljen in kjer bo podana tudi informacija o tem, kje bo hranjen in kako je mogoče vanj vpogledati. Pri zelo velikem in ustrezno opremljenem delodajalcu pa bo dokument po sprejetju z ustrezno informacijo v celoti objavljen na notranjem informacijskem omrežju. Zakon svetuje, da delodajalec to stori tako, kot običajno ravna s tovrstnimi dokumenti. Najpomembneje je to, da vsi zaposleni za ta dokument in njegovo vsebino vedo in da tudi vedo, kako lahko vanj vpogledajo. [e posebej je pomembno, da je vsebina tega dokumenta v tistem delu, ki se neposredno tiče posameznega delavca, posredovana temu delavcu vsakokrat, ko se zanj kaj spremeni ali dopolni ali ko delavec začne na novo opravljati delo take vrste.

Za popolno obveščenost vseh zaposlenih o najpomembnejših vprašanjih varnosti in zdravja pri delu je pomembna tudi določba zakona, da je delodajalec dolžan vpogled v veljavno izjavo o varnosti z oceno tveganja omogočiti posameznemu delavcu vselej, kadar delavec to izrecno zahteva.

 

Najpogostejše napake v zvezi z izjavo o varnosti

Nadzor nad izvajanjem predpisov o delu opravljajo inšpektorji dela. Ko nadzirajo izvajanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu, je sestavni del vsakega inšpekcijskega postopka vpogled v delodajalčevo izjavo o varnosti z oceno tveganja. Ugotovitve ocene tveganja in na tej osnovi opredeljene ukrepe inšpektorji nato vrednotijo v povezavi z ugotovljenim dejanskim stanjem pri delodajalcu ter ugotavljajo doslednost oziroma spoštovanje sprejetih ukrepov pri vsakodnevnem delu.

Od uvedbe obvezne ocene tveganja v slovenske predpise o varnosti in zdravju pri delu in tudi v prakso delodajalcev je že več kot petnajst let. V tem času se je ob inšpekcijskih nadzorih inšpektorjev dela oblikoval kar dober vpogled v najpogostejše napake in pomanjkljivosti pri ocenjevanju tveganja in pri izdelavi izjave o varnosti. Največkrat so inšpektorji ob nadzoru ugotavljali:

  • Izjava o varnosti z oceno tveganja je še vedno in prepogosto izdelana zgolj formalno, zaradi zahtev zakona, in dejansko posameznim delavcem ne zagotavlja varnosti in zdravja pri delu. Nekateri delodajalci še ne dojemajo njenega namena in pomena. Ne vedo, kaj naj bi dejansko vsebovala, niso ustrezno seznanjeni z njeno vsebino in je ne znajo utemeljiti oziroma pojasniti svojim sodelavcem.
  • Prevelik poudarek v izjavah o varnosti je na metodologiji oziroma postopku ocenjevanja tveganja. V praksi se srečujemo z zelo različnimi metodami ocenjevanja, delodajalci pa bi morali biti pozorni tudi na to, da so posamezne metode lahko za posamezno panogo tudi neprimerne oziroma preveč zapletene. Treba je izbrati najprimernejšo metodo.
  • Izjave o varnosti so pogosto preobsežne in nepregledne. Inšpektorji za delo še vedno opažajo »tipske« izjave o varnosti oziroma vnaprej izdelane izjave o varnosti za posamezno vrsto delodajalcev, ki v ničemer niso podrobneje prilagojene posameznemu delodajalcu.
  • Izjave o varnosti so najpogosteje izdelane v ozkem strokovnem krogu, brez sodelovanja predstavnikov zaposlenih, včasih tudi brez sodelovanja izvajalca medicine dela in neposrednih vodij procesov dela. Taki dokumenti in v njih sprejeti ukrepi so vedno zelo pomanjkljivi.
  • Pogosto v izjavah o varnosti manjka podpis delodajalca, čeprav zakon to, sicer posredno, zahteva. Izjava o varnosti je dokument, ki ga mora sprejeti delodajalec in nihče drug, torej ga mora podpisati v register vpisan zakoniti zastopnik podjetja ali drugega subjekta. Mnogi delodajalci izjave o varnosti ne podpišejo v zmotnem prepričanju, da njihova odgovornost nastopi s trenutkom tega podpisa. Tako očitno izpričujejo pomanjkljivo znanje, saj njihova odgovornost nastopi z začetkom opravljanja funkcije oziroma z vpisom v register.
  • V izjavi o varnosti ni potrebnega poudarka o obveščanju delavcev oziroma njihovih predstavnikov in pogosto tudi ne o prijavah in obvestilih Inšpektoratu RS za delo o vsebinah, ki jih določa zakon.
  • Usposabljanje delavcev se največkrat skrči na predavanja in teste in ni selektivno, poleg tega ni prilagojeno ugotovitvam iz ocene tveganja in ni utemeljeno z vnaprej pripravljenim pisnim programom usposabljanja. Najpogostejše napake v zvezi z usposabljanjem so:

- pred začetkom samostojnega dela delavec ni ustrezno usposobljen za varno in zdravo opravljanje svojega dela in preizkušen na svojem delovnem mestu,

- namesto usposabljanja po prilagojenem programu za bodoče delovno mesto se opravljajo preizkusi iz varstva pri delu nasploh,

- ne opravljajo se periodični preizkusi v skladu z določili izjave o varnosti,

- delavec se ne usposablja ponovno, če so se pomembno spremenile varnostne razmere,

- programi usposabljanja, preizkusi in periodični preizkusi niso ustrezno dokumentirani in urejeni,

- poskusna doba in usposabljanje delavca za samo delo (ZDR-1) se zamenjujeta z usposabljanjem delavca za varno in zdravo delo (ZVZD-1).

Splošni pogoji

Ob naročilu poslovne izdaje priročnika boste ob vsaki zakonski ali vsebinski spremembi prejeli posodobitev, katere cena je odvisna od obsega. Dostopne podatke boste prejeli na vaš elektronski naslov. Če posodobitve iz kakršnega koli razloga ne boste sprejeli, jo lahko vrnete v 14 dneh od datuma prejema pošiljke. Takoj ko nam to pisno sporočite, vas bomo odstranili s seznama prejemnikov posodobljenih izdelkov.  V primeru pisne odpovedi posodobitvenega servisa založba ne prevzema odgovornosti za aktualnost vsebin in njihovo skladnost z zakonodajo, hkrati pa v tem primeru preneha dostop do novih aktualnih vsebin. Za proračunske porabnike veljajo plačilni pogoji v skladu z zakonodajo o javnih plačilih.

Ob naročilu online izdaje priročnika pridobite dostop do online priročnika z vsemi posodobitvami in nadgradnjami v obdobju enega leta. Dostopne podatke boste prejeli na vaš elektronski naslov. Dostop se po poteku obdobja samodejno podaljša. V primeru, da tega servisa v prihodnje ne želite več, nam pisno sporočite najmanj 30 dni pred pričetkom novega obdobja. V primeru pisne odpovedi posodobitvenega servisa založba ne prevzema odgovornosti za aktualnost vsebin in njihovo skladnost z zakonodajo, hkrati pa v tem primeru preneha dostop do novih aktualnih vsebin. Za proračunske porabnike veljajo plačilni pogoji v skladu z zakonodajo o javnih plačilih.

NE SPREGLEJTE: 20-odstotni popust za mikro podjetja!*

*Navedeni popust se ne sešteva z drugimi popusti, razen s popustom za več udeležencev izobraževanj. Ob naročilu nas opozorite, da ste mikro podjetje in da želite koristiti pripadajoči popust.

Poglejte si še naslednje produkte: