Košarica

02 250 18 00 | info@zfm.si | O nas

Prijava v portal: 

Prijava

Želite podporo?

Pokličite nas: 02 250 18 00

Družabna omrežja

V vrtcu lahko izjemno vplivate na morebitni razvoj težav pri pismenosti

Kaj lahko v vrtcu počnete, da otrokom, ki kažejo dejavnike tveganja za razvoj specifičnih učnih težav, pomagate krepiti šibka področja?

Z intervencijsko-korektivnimi strategijami in dejavnostmi pri otrocih, rizičnih za razvoj disleksije, disgrafije in disortografije, krepimo šibka področja ter spodbujamo njihov celoten razvoj. Predlagane strategije in dejavnosti ki obogatijo program, lahko izvajamo tudi s celotno skupino, ali pa individualno z otrokom, ki je rizičen za razvoj disleksije, disgrafije in disortografije, znotraj individualne pomoči pri svetovalni delavki ali znotraj procesa dodatne strokovne pomoči.

Pomembno pa je upoštevati potrebo po prilagajanju strategij in aktivnosti starosti otrok in upoštevati stopenjsko zahtevnost posamezne izvajane dejavnosti (Grom, 2020).

Strategije in aktivnosti za razvoj grobe motorike, fine motorike in vidno-motorične koordinacije:

  • trening razvijanja vidno-motorične koordinacije in vidnega sledenja: »ogledalo« (istočasno zrcaljenje gibov za drugim); ponovitev sklopa gibov za drugim,
  • oblikovanje velike mandale iz različnih materialov v igralnici ter/ali barvanje mandal,
  • različne gibalne igre (igre z žogo, z loparji, žoganje z baloni, vrečkami itd.) spodbujajo razvoj vidno-motorične koordinacije, vidnega sledenja in utrjujejo ritem;
  • skupinsko/individualno ustvarjanje iz različnih naravnih materialov,
  • oblikovanje sneženih kep iz papirja spodbuja razvijanje finomotoričnih spretnosti,
  • trganje papirja ter oblikovanje trgank in lepljenk,
  • risanje z vodoodpornimi flomastri po napihnjenih balonih, celofan papirju ali folijah,
  • uporaba debelih pisal, risanje različnih oblik ali črk po zraku,
  • učenje različnih pesmic ter ponazoritev z gibanjem celega telesa, oponašanjem živali ali prostim plesom. V pesmice vključite otrokovo ime ali imena njegovih igračk (Černe, 2015, str. 294).

Ustrezen tritočkovni prijem pisala

Otroci v zgodnjem predšolskem obdobju pogosto samoiniciativno posegajo po pisalu ter začenjajo z risanjem in pisanjem. Pisalo držijo okorno ter narišejo sprva črto, krog ali kvadrat, nato glavonožca.

S celostnim otrokovim dozorevanjem se njihova risba diferencira, opazimo vedno več podrobnosti, risba postaja bolj natančna in tudi prijem pisala postaja vedno bolj avtomatiziran, kar pomeni, da prijemlje otrok pisalo s tremi prsti (palcem, kazalcem in sredincem ter da ima na sredinec pisalo naslonjeno).

Ker pa v predšolskem obdobju otroci pogosto prehitro posegajo po pisalih, ki so tanjša ter ne omogočajo pravilnega tritočkovnega, anatomskega prijema ter ker drobne mišice prstov še niso dozorele za sistematično držo pisala, prav tako ni zaključeno zakostenevanje, lahko usvojijo napačen prijem.

Mlajši predšolski otroci držijo pisalo v pesti, lahko imajo palec postavljen čez kazalec ali držijo kazalec čez palec ali držijo pisalo hkrati s palcem, kazalcem in sredincem. Napačnega prijema, ki ga otrok stalno uporablja, se le s težavo znebi. Napačna drža pisala lahko vpliva na hitrost in čitljivost pisanja ter na kvaliteto grafomotorične izvedbe. Nekateri otroci kljub napačni drži pisala pišejo s hitrim tempom ter čitljivo. Ob tem se večkrat pojavljajo bolečine v prstih in zapestju, zato roko stresajo in sproščajo. Pri nekaterih pa se pojavlja pritiskajoč prijem pisala, kar pomeni, da otrok pretirano pritiska na površino, kar povzroča zopet bolečine v zapestju ter posledično odpor do pisanja.

Nekaterim otrokom predstavlja pisanja vir stiske, zato imajo pri pisanju potne roke, ki jih prestavljajo po papirju, kar vpliva na manjšo tekočnost izvedenih grafomotoričnih gibov ter počasnejši tempo pisanja.

Ob napačni drži pisala svetujemo uporabo nastavkov ali barvic in svinčnikov trirobih oblik ali oblik z vdolbinami, ki omogočajo boljšo kontrolo in oprijem. Uporaba nastavkov pa ponavadi ni dovolj, zato svetujemo tudi vaje sproščanja, krčenja in raztezanja, ogrevanja ter masiranja prstov ter izvedbo različnih prstnih igric, ki vplivajo na precizen prijem, spodbujajo dozorevanje drobnih prstnih mišic in na kontrolo finomotorične izvedbe.

Strategije in aktivnosti za razvoj senzorike:

  • Risanje po koruznem zdrobu, mivki in drugih sipkih materialih.
  • Risanje po napihnjenem balonu.
  • Risanje s prstnimi barvami, kremo, brivsko peno.
  • Razvijanje taktilne občutljivosti z dotikanjem različnih predmetov, materialov, miže.
  • Uporaba Brain Gym® aktivnosti (npr. vaje PACE za optimalno pripravo možganov na učenje; ostale vaje za krepitev in razvoj centralne, fokusne in lateralne dimenzije).
  • Globinska masaža stopal pred spanjem z roko ali masažnim ježkom pomirja in sprosti.
  • Igre ravnotežja ter igre pridobivanja različnih gibalnih in senzomotoričnih izkušenj iz pedagogike Marie Montessori. Primeri: otrok prenaša skodelico z vodo po prostoru, prenaša knjigo ali blazino na glavi, hodi po robnikih, različnih robovih, vzpetinah, klancih, po gozdu, neravnem terenu, v različnem vremenu, se kotali po hribu (Černe, 2015, str. 294 –295).
  • Strategije in aktivnosti za razvoj pozornosti in koncentracije (prav tam)
  • Uporaba slik z več podrobnostmi (npr. »na sliki poišči, obkroži, poveži«).
  • Iskanje razlik/podobnosti med podobnima slikama, simboli, podobnimi besedami.
  • Iskanje sprememb na drugem ali v prostoru.
  • Uganjevanje manjkajočih predmetov na mizi.
  • Izvajanje dihalnih vaj, ki umirjajo in sproščajo.
  • Poslušanje pomirjajoče glasbe na slušalkah.
  • Risanje po nareku spodbuja spretnosti poslušanja, pomnjenja ter utrjevanja pojmov.
  • Igre z ropotuljami, ropotajočimi predmeti razvijajo in vzdržujejo slušno pozornost.
  • Igre ploskanja razvijajo prilagajanje skupini, spodbujajo ritem, fokusirano pozornost.
  • Razločevanje zvokov, šumov in glasov ter opredelitev jakosti vpliva na slušno diskriminacijo ter razširja obseg slušne pozornosti.
  • Poslušanje določenega zvoka ter izvedba dogovora vpliva na diskriminativno slušno pozornost, upoštevanje pravil ter samokontrolo.
  • Razločevanje podobnih glasov ali besed vpliva na spretnosti opismenjevanja.
  • Risanje ob glasbi. Otrok posluša klasično glasbo ter prosto riše; prosto riše ob glasnih zvokih; prosto riše ob tihih zvokih ter razvija selektivno pozornost (povzeto po Goldfus in Korn, 2004).
  • Strategije in aktivnosti za razvoj pomnjenja
  • Trening pozornosti in pomnjenja z motorično izvedbo.
  • Risanje po navodilih.
  • Sestavljanje po navodilih.
  • Neposredno slušno pomnjenje zaporedja števil, črk, besed (naprej in nazaj).
  • Pomnjenje slikovnega gradiva.
  • Neposredno slušno pomnjenje zgodb.
  • Strategije in aktivnosti za razvoj vizualnega procesiranja
  • Uporaba pravljic, ki spodbujajo vizualizacijo.
  • Vidno kopiranje oblik, simbolov, likov, geometrijskih teles. Otrok preriše obliko.
  • Vidno pomnjenje oblik, simbolov, likov, geometrijskih teles, slik. Otrok pogleda obliko, si jo zapomni in nariše po spominu.
  • Vidno zaključevanje oblik, simbolov, likov, geometrijskih teles. Otrok zaključi obliko, ki ni dokončana tako, da bo enaka obliki, ki je natisnjena.
  • Vizualni ritem vzorcev in oblik. Otrok uporablja konkretne materiale ali risanje.
  • Potovanje po labirintih s svinčnikom ali s prstom. Prej načrtuje pot izvedbe.
  • Povezovanje točk v sliko. (Černe, 2015, str. 293)
  • Strategije in aktivnosti za razvoj slušnega procesiranja
  • Med strategije in aktivnosti za razvoj slušnega procesiranja sodijo:
  • Igre poslušanja, ki vključujejo vaje za sledenje navodilom, vaje glasovnega razločevanja (razločevanje glasov v besedah, prepoznavanje določenega glasu v dvojicah besed, glasovno ujemanje v besedah, razločevanje glasu v nizu).
  • Vaje razčlenjevanja besed (vaje za zlogovanje, vaje za glaskovanje, vaje za določanje prvega, vmesnega in končnega glasu).
  • Vaje za razvijanje slušnega pomnjenja; rimanje …

Jerman (2000) predlaga naslednje aktivnosti za razvijanje glasovnega zavedanja:

  • 3–4 let: urjenje rim v pesmicah in izštevankah, razvijanje natančnega poslušanja, spodbujanje prostega pripovedovanja zgodbic itd.;
  • 4–5 let: urjenje prepoznavanja začetnega in končnega glasu v besedi, razčlenjevanje besed na zloge itd.;
  • 5–6 let: razvijanje glasovnega razčlenjevanja s konkretnimi pripomočki;
  • 6–7 let: urjenje odstranjevanja glasu pri izgovoru besede s konkretnimi pripomočki.

Bell in McMallum (2008) navajata šest podvrst fonološkega zavedanja z naštetimi aktivnostmi:

  • izolacija glasu: otrok prepozna posamezen glas v besedi;
  • prepoznavanje več glasov: otrok prepozna skupni glas v različnih besedah;
  • razvrščanje glasov: otrok med tremi besedami izloči besedo, ki ne sodi zraven;
  • povezovanje glasov: otrok slišane glasove poveže v besedo;
  • razčlenjevanje besede: otrok slišano besedo razčleni v posamezne glasove in jih šteje;
  • odstranjevanje glasu: otrok pove besedo brez glasu, ki ga mora odstraniti.

 

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja