Košarica

02 250 18 00 | info@zfm.si | O nas

Prijava v portal: 

Prijava

Želite podporo?

Pokličite nas: 02 250 18 00

Družabna omrežja

Ukrepi na področju stroškov dela in drugi ukrepi v javnem sektorju za leto 2017

I. Dogovor o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 88/2016) 

Dogovor določa, da se bo dogovorjene ukrepe na področju stroškov dela in druge ukrepe v javnem sektorju za leto 2017, nekatere ukrepe pa tudi za leto 2018, določilo v zakonu ali v aneksu h kolektivni pogodbi. Razen tega pa navedeni dogovor določa še naslednje:

1.

Vlada Republike Slovenije se obvezuje, da v letih 2017 in 2018 ne bo brez soglasja s podpisniki dogovora dodatno posegala v plače, druge prejemke, pravice in obveznosti iz delovnega razmerja javnih uslužbencev, ki so dogovorjene s sprejetim dogovorom. Ravnanje v nasprotju s tem se šteje za kršitev dogovora. V primeru stavke, ki je posledica kršitve tega dogovora, stavkajočim za čas stavke pripada nadomestilo v višini plače, ki bi jo prejeli, če bi delali.

Prav tako sta se vlada in sindikati dogovorili, da bo o temeljnih vprašanjih s področja uslužbenske zakonodaje in sistema plač v javnem sektorju potrebno soglasje reprezentativnih sindikatov javnega sektorja in vlade.

 

2.

Glede na to, da je bila osnova za obračun nadomestila plače za čas bolezni ali nesreče pri delu, ki ga plača delodajalec, že v letu 2013 za javne uslužbence v aneksih h kolektivnim pogodbam poklicev in dejavnosti določena v višini 80 odstotkov, za funkcionarje pa to višino vsako leto, torej tudi v ZUPPJS17 določi zakon, dogovor vsebuje še določbo, da je treba zagotoviti enako ureditev, torej enako višino osnove, za vse javne uslužbence. Zaradi tega bo treba stranke zavodskih in poklicnih kolektivnih pogodb, ki te določbe še niso uskladile, opozoriti, da morajo skleniti ustrezne anekse in določiti višino nadomestila za čas odsotnosti zaradi bolezni in poškodbe izven dela v višini 80 odstotkov osnove.

 

3.

Pomemben del dogovora se nanaša na odpravo anomalij v sistemu plač javnega sektorja. V zvezi s tem sta vladna in sindikalna stran soglašali, da se bosta najkasneje do 1. 5. 2017 dogovorili za odpravo anomalij oziroma za drugačno vrednotenje delovnih mest oziroma nazivov v javnem sektorju, še posebej to velja za naslednja delovna mesta:

  • delovna mesta plačne skupine J,
  • delovna mesta iz Dogovora o ukrepih na področju plač v javnem sektorju zaradi makroekonomskih razmer za obdobje 2009–2010 z dne 24. 2. 2009 in za
  • delovna mesta pooblaščenih uradnih oseb (na primer vojaki, cariniki, pravosodni policisti, uradniki FURS).

Dogovor določa tudi roke za pridobitev pravice do višje plače, in sicer med drugim določa, da:

  • javni uslužbenci na delovnih mestih plačne skupine J, na delovnih mestih, navedenih v dogovoru iz leta 2009, in na delovnih mestih pooblaščenih uradnih oseb, ki so uvrščena do vključno 26. plačnega razreda, pridobijo pravico do izplačila višje plače s 1. 7. 2017,
  • drugi javni uslužbenci iz prejšnje alineje pridobijo pravico do izplačila višje plače s 1. 10. 2017, enako velja tudi za pravico do izplačila morebitne višje plače za zdravnike in zobozdravnike na podlagi Aneksa h Kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Slovenije, ki bo sklenjen zaradi realizacije Sporazuma o začasni prekinitvi stavkovnih aktivnosti. 

Dogovor določa še roke za sklenitev aneksov h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev ter roke za posredne in neposredne proračunske uporabnike za spremembe aktov o sistemizaciji, s katerimi se uveljavi spremenjena vrednotenja delovnih mest. Javni uslužbenci morajo prejeti ustrezne anekse k pogodbi o zaposlitvi najkasneje tri delovne dni pred datumom pravice do izplačila plače. Če ne bodo zagotovljeni pogoji za izplačilo plač v rokih, določenih v dogovoru, pripada javnim uslužbencem, ki bodo zaradi odprave anomalij uvrščeni višje, poračun plače od datumov pravice do izplačila, in sicer za tiste anomalije, ki so vključene v dogovorjen finančni okvir.

 

4.

Vladna in sindikalna stran sta se dogovorili tudi, da bosta do 1. 3. 2017 v KPJS opredelili pojem pripravljenosti za delo na določenem kraju in od 1. 3. 2017 dalje zagotovili dodatno plačilo dodatka za to vrsto pripravljenosti za dejavnosti, v katerih predpisi vsebujejo pravno podlago za uporabo oziroma za odrejanje pripravljenosti na določenem kraju. To pomeni, da bo treba preveriti, za katere dejavnosti javnega sektorja predpisi določajo pripravljenost na določenem kraju kot poseben delovni pogoj.

 

II. Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2017 in drugih ukrepih v javnem sektorju – ZUPPJS17 (Uradni list RS, št. 88/2016)

ZUPPJS17 je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 88/2016, in velja od 1. januarja 2017, začasno pa omejuje plače, druge stroške dela javnih uslužbencev in funkcionarjev ter določa nekatere druge ukrepe v javnem sektorju.

ZUPPJS17 določa ukrepe tako za leto 2017 kot tudi določene ukrepe za leto 2018, zato je treba biti pozoren pri posameznem ukrepu in preveriti, za katero obdobje velja.

Ukrepi, ki jih ureja ZUPPJS17, so naslednji:

1.

Redna delovna uspešnost v letu 2017 in 2018

ZUPPJS17 določa, da ne glede na določbe 22. in 22. a člena ZSPJS javnim uslužbencem in funkcionarjem do 31. decembra 2018 ne pripada del plače za redno delovno uspešnost. Ukrep je enak kot v preteklih letih, sredstev za izplačevanje redne delovne uspešnosti se v okviru mase sredstev za plače ne bo zagotavljalo.

 

2.

Delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela v letu 2017 in 2018

Tudi glede delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela velja enaka ureditev kot do sedaj. To pomeni, da ne glede na določbo uredbe, ki ureja delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence, in ne glede na splošne akte, ki urejajo plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence v drugih državnih organih, lahko do 31. decembra 2018 višina dela plače javnega uslužbenca za plačilo delovne uspešnosti pri opravljanju rednih delovnih nalog uporabnika proračuna ali projekta, načrtovanega v okviru sprejetega finančnega načrta uporabnika proračuna, znaša največ 20 odstotkov njegove osnovne plače. Če se javnemu uslužbencu izplačuje del plače za plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela tudi iz naslova in sredstev posebnega projekta, lahko del plače znaša skupno (iz obeh naslovov) največ 30 odstotkov njegove osnovne plače.

Javnim uslužbencem iz plačne skupine B, za katere velja uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju, se del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela do 31. decembra 2018 izplačuje v skladu z uredbo, torej največ v višini 10 odstotkov osnovne plače. 

Za izplačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela pri opravljanju rednih delovnih nalog lahko do 31. decembra 2018 uporabniki proračuna porabijo največ 40 odstotkov sredstev iz prihrankov, določenih v 22. d členu ZSPJS.

Ne glede na določbo o omejitvi višine prihrankov, ki jih je mogoče porabiti, torej 40 odstotkov, pa lahko proračunski uporabniki v primerih, ko so bili sklenjeni še vedno veljavni sporazumi ali dogovori med delodajalcem in reprezentativnim sindikatom za dejavnost ali poklic v javnem sektorju, ki vsebujejo dogovor o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela, porabijo prihranke v odstotnem deležu, ki je veljal ob podpisu tega sporazuma oziroma dogovora.

 

3.

Napredovanje javnih uslužbencev in funkcionarjev v letih 2017 in 2018

Ne glede na ureditev v 16. in 17. členu ZSPJS in ne glede na ureditev v uredbi, ki ureja napredovanje javnih uslužbencev v plačne razrede ter določbe drugih predpisov in splošnih aktov javni uslužbenci in funkcionarji, ki v letu 2017 napredujejo v višji plačni razred, naziv oziroma višji naziv, pridobijo pravico do plače v skladu z višjim plačnim razredom, pridobljenim nazivom ali višjim nazivom s 1. decembrom 2017, javni uslužbenci in funkcionarji, ki napredujejo v višji plačni razred, naziv oziroma višji naziv v letu 2018, pa pridobijo pravico do plače v skladu z višjim plačnim razredom, pridobljenim nazivom ali višjim nazivom s 1. decembrom 2018.

Javni uslužbenci in funkcionarji pa pridobijo pravico do plače s pridobitvijo naziva ali višjega naziva, če je pridobitev naziva ali višjega naziva pogoj za opravljanje dela na delovnem mestu, na katerega je javni uslužbenec premeščen oziroma za katerega sklepa pogodbo o zaposlitvi.

 

4.

Regres za letni dopust za leto 2017

Javnim uslužbencem in funkcionarjem se ne glede na določbe ZDR-1, KPJS in kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev za leto 2017 pri plači za mesec maj 2017 izplača regres za letni dopust, upoštevaje uvrstitev v plačni razred na zadnji dan meseca aprila 2017.

Javnim uslužbencem in funkcionarjem, ki so na zadnji dan meseca aprila 2017 uvrščeni:

  • do vključno 16. plačnega razreda, se izplača regres v znesku 1000 evrov,
  • od 17. do vključno 40. plačnega razreda, se izplača regres v znesku 790,73 evra,
  • od 41. do vključno 50. plačnega razreda, se izplača regres v znesku 600 evrov,
  • od 51. plačnega razreda, se izplača regres v znesku 500 evrov.

 

5.

Nadomestilo plače funkcionarjem in javnim uslužbencem za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom

V letih 2017 in 2018 pripada funkcionarjem za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, nadomestilo, ki bremeni delodajalca, v višini 80 odstotkov osnove. Osnova za izračun nadomestila je plača v preteklem mesecu za polni delovni čas.

ZUPPJS17 določa tudi, da nadomestilo plače v višini 80 odstotkov osnove pripada v letih 2017 in 2018 tudi javnim uslužbencem, za katere je višina nadomestila plače za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, s kolektivno pogodbo ali s splošnim aktom, veljavnim na dan začetka uporabe tega zakona, določena drugače ali višina nadomestila ni določena.

V zvezi s tem velja opozoriti, da je sicer za javne uslužbence bila višina nadomestila za čas odsotnosti zaradi bolezni in poškodbe izven dela določena v višini 80 odstotkov osnove že z aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev, ki so bili objavljeni v Uradnem listu RS, št. 46/2013.

 

6.

Izplačevanje jubilejnih nagrad

Zaposlenemu pripada v letih 2017 in 2018 jubilejna nagrada le v primeru, če je za posamezen jubilej še ni prejel v javnem sektorju.

Enako določbo za javne uslužbence vsebujejo aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev, ki so bili objavljeni v Uradnem listu RS, št. 46/2013.

 

7.

Posebna ureditev glede na 245. člen ZPIZ-2

ZPIZ-2 v 245. členu določa, da znesek vplačil kolektivnega zavarovanja po Zakonu o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 126/03 in 32/15), ki ga za posameznega javnega uslužbenca vplača delodajalec v posameznem koledarskem letu, ne sme biti nižji od 240 evrov. Glede na to, da so bili med vlado in sindikati dogovorjeni nižji zneski premij za kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje, ZUPPJS17 določa izjemo glede na 245. člen ZPIZ-2, torej, da so vplačani zneski v letu 2017 lahko nižji od 240 evrov.

Višine premij so določene v Aneksu h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 88/2016).

 

8.

Prenehanje pogodbe o zaposlitvi

ZUPPJS17 vsebuje tudi določbo glede prenehanja pogodbe o zaposlitvi in določa, da javnemu uslužbencu (moški in ženska), ki bi v obdobju od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2017 izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine za moške na podlagi četrtega, v prehodnem obdobju pa na podlagi petega odstavka 27. člena, v povezavi s prvim in drugim odstavkom 398. člena ZPIZ-2, pogodba o zaposlitvi preneha veljati najkasneje v enem letu po izpolnitvi teh pogojev. 

Skladno z ZUPPJS17 javnemu uslužbencu, ki se upokoji v roku enega leta po izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine (po pogojih, kot jih določa ZPIZ-2), pripada ne glede na določbe kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev odpravnina ob upokojitvi v višini treh povprečnih mesečnih plač zaposlenega v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma treh zadnjih mesečnih plač zaposlenega, če je to zanj ugodneje.

Javnemu uslužbencu, ki se ne upokoji najkasneje s prvim dnem po izteku enega leta po izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, pogodba o zaposlitvi preneha veljati na podlagi dokončnega sklepa, ki ga izda predstojnik oziroma oseba, ki izvršuje pravice in obveznosti delodajalca, s prvim dnem po izteku enega leta po izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Sklep mora predstojnik oziroma oseba, ki izvršuje pravice in obveznosti delodajalca, izdati v roku osmih dni pred datumom prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Ob tem prenehanju pogodbe o zaposlitvi ima javni uslužbenec pravico do odpravnine v višini dveh povprečnih mesečnih plač zaposlenega v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma dveh zadnjih mesečnih plač zaposlenega, če je to zanj ugodneje.

Glede na do sedaj veljavno vsakoletno ureditev je ureditev v ZUPPJS17 spremenjena, saj zakon določa naslednje novosti:

  • po pridobitvi pravice do starostne pokojnine skladno z ZPIZ-2 (kot to določa prvi odstavek 9. člena ZUPPJS17) ima javni uslužbenec (moški in ženska) možnost nadaljevati delo še eno leto, po preteku enega leta mu preneha pogodba o zaposlitvi, ta možnost nadaljevanja dela ni vezana na odločitev ali soglasje delodajalca, ampak je odločitev javnega uslužbenca,
  • če se javni uslužbenec po preteku enega leta od pridobitve pravice do starostne pokojnine upokoji, mu skladno z ZUPPJS17 (drugi odstavek 9. člena) ne glede na določbe kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev (objavljene v Uradnem listu RS, št. 40/12) pripada odpravnina v višini treh plač,
  • če se javni uslužbenec po preteku enega leta od izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine ne upokoji, mu pogodba o zaposlitvi preneha na 
  • podlagi dokončnega sklepa, ki ga izda predstojnik oziroma delodajalec, ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi mu pripada odpravnina v višini dveh plač, sklep je treba izdati 8 dni pred potekom enega leta, javni uslužbenec namreč mora delodajalca o nameravanem prenehanju pogodbe o zaposlitvi zaradi upokojitve obvestiti pravočasno, praviloma pred začetkom odpovednega roka.

 

9.

Omejitev števila dni letnega dopusta

Enako kot v preteklih letih tudi ZUPPJS17 določa, da ne glede na določbe zakonov, podzakonskih predpisov, splošnih aktov in kolektivnih pogodb, na podlagi katerih je funkcionarjem in javnim uslužbencem določeno število dni letnega dopusta, funkcionarjem in javnim uslužbencem pripada v letu 2017 iz naslova delovne dobe, zahtevnosti dela, starosti javnega uslužbenca, socialnih in zdravstvenih razmer ter drugih kriterijev največ 35 dni letnega dopusta.

Prav tako pa se v letu 2017 lahko javnim uslužbencem določi še največ 15 dodatnih dni letnega dopusta za posebne pogoje dela, upoštevaje kriterije in višine, kot so določene v zakonih, podzakonskih predpisih, splošnih aktih in kolektivnih pogodbah.

 

10.

Omejitev sklepanja avtorskih in podjemnih pogodb

ZUPPJS17 določa, da uporabniki proračuna s svojimi zaposlenimi v letu 2017 ne smejo sklepati avtorskih in podjemnih pogodb, razen na podlagi izrecno določene podlage v predpisih ali za izvajanje nalog, posebej predpisanih v Zakonu.

 

III. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 88/2016)

Aneks razen nadomestila za čas stavke ureja tudi premije dodatnega kolektivnega pokojninskega zavarovanja in določa, da znaša minimalna premija določen odstotek zneska, določenega s Sklepom o uskladitvi minimalne premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 1/13), in sicer:

  • za javne uslužbence, ki so na dan 31. decembra 2016 mlajši od 50 let, od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2017, 30 odstotkov zneska, kar pomeni 8,03 evra,
  • za javne uslužbence, ki do vključno 31. decembra 2016 dopolnijo starost 50 let, od 1. januarja 2017 do 28. februarja 2017 30 odstotkov zneska, kar pomeni 8,03 evra, od 1. marca 2017 do 31. decembra 2017 50 odstotkov zneska, kar pomeni 13,39 evra,
  • za javne uslužbence, ki do vključno 31. decembra 2016 dopolnijo starost 56 let ali več, od 1. januarja 2017 do 28. februarja 2017 30 odstotkov zneska, kar pomeni 8,03 evra, od 1. marca 2017 do 31. decembra 2017 80 odstotkov zneska, kar pomeni 21,42 evra.
Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja