Košarica

02 250 18 00 | info@zfm.si | O nas

Prijava v portal: 

Prijava

Želite podporo?

Pokličite nas: 02 250 18 00

Družabna omrežja

Ukrepi na področju plač in drugih stroškov dela

 

Bistvene rešitve v zakonu so naslednje:

  • določena je plačna lestvica, ki velja do 31. decembra 2015, in je v prilogi zakona,
  • določeno je, da se ne glede na določbe 5. člena ZSPJS vrednosti plačnih razredov iz plačne lestvice od 1. januarja 2015 do 31. decembra 2015 ne uskladijo,
  • zakon določa, da javnim uslužbencem in funkcionarjem del plače za redno delovno uspešnost ne glede na določbe 22. in 22. a člena ZSPJS do 31. decembra 2015 ne pripada,
  • glede delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela zakon določa, da se ne glede na prvi odstavek 4. člena Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 53/08 in 89/08) in splošnih aktov, ki urejajo plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence v drugih državnih organih, lahko do 31. decembra 2015 višina dela plače javnega uslužbenca za plačilo delovne uspešnosti pri opravljanju rednih delovnih nalog uporabnika proračuna ali projekta, načrtovanega v okviru sprejetega finančnega načrta uporabnika proračuna, znaša največ 20 odstotkov njegove osnovne plače. Če se javnemu uslužbencu izplačuje del plače za plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela tudi iz naslova in sredstev posebnega projekta, lahko del plače znaša skupno (iz obeh naslovov) največ 30 odstotkov njegove osnovne plače, javnim uslužbencem, za katere velja uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju se del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela do 31. decembra 2015 izplačuje največ v višini 10 odstotkov. Bistvena novost je, da zakon določa, da lahko za izplačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela pri opravljanju rednih delovnih nalog do 31. decembra 2015 uporabniki proračuna porabijo največ 40 odstotkov sredstev iz prihrankov, določenih v 22. d členu ZSPJS, razen v primerih, ko so bili sklenjeni še vedno veljavni sporazumi ali dogovori med delodajalcem in reprezentativnim sindikatom za dejavnost ali poklic v javnem sektorju, ki vsebujejo dogovor o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela, porabijo prihranke v odstotku, ki je veljal ob podpisu tega sporazuma oziroma dogovora,
  • zakon ureja tudi napredovanje javnih uslužbencev in funkcionarjev v letih 2015 in 2016 in določa, da ne glede na 16. in 17. člen ZSPJS in na njegovi podlagi sprejete predpise ter določbe drugih predpisov in splošnih aktov javni uslužbenci in funkcionarji, ki v letu 2015 napredujejo v višji plačni razred, naziv oziroma višji naziv, pridobijo pravico do plače v skladu z višjim plačnim razredom, pridobljenim nazivom ali višjim nazivom s 1. decembrom 2015, javni uslužbenci in funkcionarji, ki napredujejo v višji plačni razred, naziv oziroma višji naziv v letu 2016, pa pridobijo pravico do plače v skladu z višjim plačnim razredom, pridobljenim nazivom ali višjim nazivom s 1. decembrom 2016,
  • javni uslužbenci in funkcionarji pa pridobijo pravico do plače s pridobitvijo naziva ali višjega naziva, če je pridobitev naziva ali višjega naziva pogoj za opravljanje dela na delovnem mestu, na katerega se javni uslužbenec premešča oziroma za katerega sklepa pogodbo o zaposlitvi,
  • zakon upoštevaje dogovor glede znižanih premij dodatnega kolektivnega pokojninskega zavarovanja v letu 2015 določa tudi, da je ne glede na 245. člen ZPIZ-2 lahko v letu 2015 znesek vplačil kolektivnega zavarovanja po Zakonu o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 126/03), ki ga za posameznega javnega uslužbenca vplača delodajalec v posameznem koledarskem letu, nižji od 240 evrov.

Več o tem pišemo v naslednji posodobitvi priročnika Kadrovsko delo v javnem sektorju po novem.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja