Košarica0
Skupaj z DDV:0,00 €
Vaša košarica je trenutno še prazna!
Tehnične zahteve in varnost strojev v praksi - od načrtovanja do uporabe
PRIROČNIK

Tehnične zahteve in varnost strojev v praksi - od načrtovanja do uporabe


Cena:
298,00 €
(DDV in distribucijski stroški niso vključeni v ceno)
Izberite izdajo:
- +
PDF naročilnica Natisni Imate vprašanje

Predstavitev

Novoletni bon 50

Vrednostni bon je mogoče koristiti ob nakupu poslovne izdaje strokovnega priročnika v vrednosti najmanj 285,00 EUR. Z uveljavljanjem bona se bruto cena izbranega strokovnega priročnika zniža za 50 EUR. Bon je veljaven do vključno 31. 12. 2018 in se ne more uveljavljati hkrati z drugimi popusti ali posebnimi akcijami.

Napišite kodo kupona BON50 na naročilnico
ali ga vnesite ob naročilu v košarici.


V praksi naletimo pogosto na katero izmed spodnjih situacij.


Primer 1

Podjetje Sadjar d.o.o. je nabavilo nov stroj za stiskanje sadja s pomanjkljivo tehnično dokumentacijo (manjkala je ocena tveganja stroja in izjava o skladnosti je bila nepopolna). Delavec se je pri vzdrževanju stroja smrtno ponesrečil. Na ogled so prišli tržni inšpektor, inšpektor za delo in policija. Delodajalec je zaradi nevarnega stroja želel tožiti podjetje Uvoznik d.o.o., ki mu je stroj prodalo, vendar le-ta že dolgo ni obstajalo…. Napaka podjetja Sadjar je bila, da ob nakupu ni preveril, ali nabavljeni stroj izpolnjuje bistvene varnostne in zdravstvene zahteve.

Primer 2

Podjetje Vrtina d.o.o. je nabavilo električni vrtalni stroj. Zaradi potrebe po zmanjšanju stroškov je stroj obremenilo bolj, kot je to predvidel načrtovalec stroja. Zgodila se je delovna nesreča. Čeprav je stroj ob nabavi ustrezal vsem bistvenim varnostnim zahtevam in je imel vso tehnično dokumentacijo, vso krivdo nosi podjetje Vrtina oz. delodajalec, saj za ta prenovljeni stroj ni bila izdelana nova ocena tveganja. Z dodatno obremenitvijo stroja je postal uporabnik nevede proizvajalec in je bil ob delovni nesreči spoznan za krivega! Podjetju Vrtina je bila naložena kazen v višini 30.000 EUR, direktorju kot odgovorni osebi pa še 1.000 EUR.

Primer 3

Delavec si je v podjetju Žaga d.o.o. poškodoval prst in je na sodišče vložil odškodninski zahtevek. Odgovorni je sicer sumil, da je delavec zaradi finančnih koristi to storil nalašč. Vendar je sodišče zahtevku delavca odobrilo, saj je tržni inšpektor ugotovil, da je tehnična dokumentacija stroja, na katerem se je delavec poškodoval, nepopolna.

Da se ti primeri vam zagotovo ne bodo zgodili, vam strokovnjak Darko Dajčman priporoča priročnik Tehnične zahteve in varnost strojev v praksi – od načrtovanja do uporabe. Z njim boste:

  • kot proizvajalec stroja samostojno in pravilno pripravili oceno tveganja ter tehnično dokumentacijo, kot uporabniki strojev pa jo boste v svojem delovnem okolju ustrezno upoštevali;
  • (oglejte si primer: VZOREC _ OCENA TVEGANJA)
  • vedeli, kdaj naprave, verige, vrvi in sklopi strojev spadajo pod »stroj v širšem pomenu« in kdaj zapadejo pod zahteve tehnične zakonodaje;
  • razumeli posamezne člene direktive in izraze, kot so oviralna naprava, nevarna odpoved, izpostavljena oseba, predvidljiva napačna uporaba itd. Člene in posamezne izraze, ki so sicer v praksi napačno razumljeni, razlagamo na primerih;
  • svoje obveznosti z vnaprej pripravljenimi kontrolnimi seznami in vzorci dokumentacije hitreje izpolnili (oglejte si primer: vzorec_kontrolnik_načrtovanje strojev).

Izjemno pomembno: proizvajalci in uvozniki morate za slovenski trg zagotoviti varne stroje s popolno tehnično dokumentacijo, uporabniki strojev pa morate stroj uporabiti v skladu s proizvajalčevimi navodili, sicer tvegate nesrečo in »nehote« postanete proizvajalci!

Online izdaja vključuje:

  • - Online priročnik (enostavna navigacija, hitro iskanje, 24 urni dostop z vsemi mobilnimi napravami)
  • - Digitalne vzorce za takojšno uporabo

Vse posodobitve in nadgradnje v obdobju enega leta


Poslovna izdaja vključuje:

  • - Online priročnik (enostavna navigacija, hitro iskanje, 24 urni dostop z vsemi mobilnimi napravami)
  • - Digitalne vzorce za takojšno uporabo

Tiskano izdajo priročnika

Priročnik Kadrovsko delo v praksi po novem

Prelistajte priročnik

Vsebina

Tehnična zakonodaja za proizvode

  • Uvod
  • Zakon o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti
  • Direktiva o varnosti strojev 2006/42/ES
  • Povzetki zakonodaje enotnega trga EU
  • Povezava med Strojno direktivo in Direktivo o uporabi delovne opreme
  • Izvajanje predpisov EU o proizvodih

Členi direktive o strojih

  • Proizvodi, ki jih zajema direktiva o strojih
  • Izraz "stroj" v širšem pomenu
  • Izraz "stroj" v ožjem pomenu
  • Direktiva o strojih in druge direktive
  • Tržni nadzor
  • Obveznosti proizvajalcev
  • Sredstva za zagotavljanje skladnosti
  • Oznaka CE v skladu z drugimi direktivami
  • Sejmi in razstave
  • Domneva o skladnosti in harmonizirani standardi
  • Ukrepi proti osebi, ki je pritrdila oznako CE
  • Ugotavljanje skladnosti strojev
  • Nacionalni predpisi o namestitvi in uporabi strojev
  • Oznaka CE
  • Institucije, ki se ukvarjajo z direktivo o strojih
  • Kazni in kršitev določb Direktive
  • Razmejitev med direktivo o strojih in direktivo o dvigalih
  • Trgovanje s stroji
  • Proizvodnja za lastno uporabo

Priloga I Direktive o strojih

  • Splošna načela
  • Ocena tveganja
  • Uporaba bistvenih varnostnih in zdravstvenih zahtev
  • Stanje tehnike
  • Bistvene varnostne in zdravstvene zahteve, povezane z načrtovanjem in izdelavo strojev
  • Varovanje pred mehanskimi nevarnostmi
  • Zahtevane značilnosti varoval in varovalnih naprav
  • Tveganja zaradi drugih nevarnosti
  • Vzdrževanje
  • Informacije
  • Navodila

Dodatne bistvene varnostne in zdravstvene zahteve pri določenih vrstah strojev

  • Higienske zahteve za stroje, namenjene uporabi z živili ali kozmetičnimi ali farmacevtskimi proizvodi
  • Prenosni ročni in/ali ročno vodeni stroji
  • Stroji za predelavo lesa in materialov s podobnimi fizikalnimi lastnostmi

Dodatne bistvene varnostne in zdravstvene zahteve za odpravo nevarnosti zaradi premičnosti strojev

  • Delovna mesta
  • Krmilni sistemi
  • Zagon in premikanje
  • Funkcija vožnje
  • Ustavitev in nadzorovanje
  • Premikanje strojev, ki jih upravlja pešec
  • Odpoved krmilnega tokokroga
  • Varovanje pred mehanskimi nevarnostmi
  • Varovanje pred drugimi nevarnostmi
  • Informacije in označevanje

Dodatne bistvene varnostne in zdravstvene zahteve za odpravo nevarnosti zaradi postopkov dviganja

  • Področje uporabe
  • Zaščita pred mehanskimi nevarnostmi
  • Zahteve za stroje, pri katerih vir energije ni ročna sila
  • Informacije in oznake
  • Navodila

Dodatne bistvene varnostne in zdravstvene zahteve pri strojih, namenjenih za delo pod zemljo

  • Stropne podpore s pogonom
  • Krmilne naprave
  • Ustavitev
  • Požar
  • Izpušne emisije

Dodatne bistvene varnostne in zdravstvene zahteve pri strojih, ki predstavljajo posebne nevarnosti zaradi dviganja oseb

  • Področje uporabe
  • Mehanska trdnost
  • Nadzor obremenitve
  • Krmilne naprave
  • Tveganje za osebe v ali na nosilcu
  • Stroji, ki delujejo med stalnimi etažami
  • Označevanje

Priloga II direktive o strojih – Izjave

  • ES-izjava o skladnosti
  • Izjava o vgradnji delno dokončanih strojev
  • Hramba ES-izjave o skladnosti in izjave o vgradnji

Priloga III, priloga IV, priloga V, priloga VI direktive o strojih

  • Priloga III direktive o strojih - Oznaka CE
  • Priloga IV Kategorije strojev, za katere se lahko uporabi eden od postopkov ugotavljanja skladnosti, pri katerih
  • sodeluje priglašeni organ
  • Priloga V Okvirni seznam varnostnih komponent
  • Priloga VI Navodila za sestavljanje delno dokončanih strojev

Priloga VII, priloga VIII, priloga IX, priloga X direktive o strojih

  • Priloga VII Tehnična dokumentacija za stroje
  • Priloga VIII Ugotavljanje skladnosti z notranjim preverjanjem izdelave strojev
  • Priloga IX ES-pregled tipa
  • Priloga X Popolno zagotavljanje kakovosti

Direktivi o protieksplozijski zaščiti ATEX 95 in ATEX 137

  • Direktiva 2014/34/EU Evropskega parkamenta in sveta z dne 26. februarja 2014 o harmonizaciji zakonodaj držav članic v
  • zvezi z opremo in zaščitnimi sistemi, namenjenimi za uporabo v potencialno eksplozivnih atmosferah
  • Direktiva 1999/92/ES (ATEX 137) Evropskega parlamenta in sveta
  • Protieksplozijska zaščita v prašnem okolju
  • Vzdrževanje ex-opreme in zaščitnih sistemov

Električna oprema načrtovana za uporabo znotraj določenih napetostnih meh

  • Uvod in splošne določbe
  • Obveznosti gospodarskih subjektov
  • Skladnost električne opreme
  • Proizvodi, ki spadajo v Direktivo o nizki napetosti
  • Standard EN 60204-1
  • IP-stopnja zaščite

Ocena tveganja in zmanjševanje tveganja

  • Področje uporabe
  • Izrazi in definicije v standardu ISO 12100:2010
  • Postopki ocenjevanja in zmanjševanja tveganja
  • Ocena tveganja
  • Zmanjševanje tveganja
  • Dokumentacija ocene tveganja in zmanjševanja tveganja
  • Varnostni znaki (piktogrami)
  • Načrtovanje varnih strojev skladu s harmoniziranim standardom EN 13849-1

Posebne direktive

  • Direktiva 2014/30/EU Evropskega parlamenta in sveta z dne 26. februarja
  • Navodila za uporabo direktive o dvigalih (liftih)
  • Navodila za uporabo direktive o osebni zaščitni opremi
  • Navodila za uporabo Direktive 2001/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta o minimalnih varnostnih in zdravstvenih
  • zahtevah za uporabo delovne opreme delavcev pri delu (opravljanje začasnega dela na višini)
  • Direktive energetske učinkovitosti
  • Direktiva 2000/9/ES o žičniških napravah za prevoz oseb
  • Splošna varnost proizvodov (ukrepi vključno z odpoklicem)
  • Zahteve za gradbene proizvode (Uredba CPR 305/2011)
  • Zahteve za tlačno opremo
  • Direktiva 2014/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o harmonizaciji zakonodaj držav članic v
  • zvezi z omogočanjem dostopnosti enostavnih tlačnih posod na trgu
  • Pregledi in preizkusi delovne opreme s poudarkom na strojih
  • Smernice za izdelavo načrta dviganja za dvižne operacije na delovnem mestu

UPORABNI DOKUMENTI

Kontrolni seznami

  • Kontrolni seznam: načrtovanje in konstruiranje strojev – Splošno
  • Kontrolni seznam: načrtovanje in konstruiranje strojev – Krmilni sistemi
  • Kontrolni seznam: načrtovanje in konstruiranje strojev – Varovanje pred mehanskimi nevarnostmi
  • Kontrolni seznam: načrtovanje in konstruiranje strojev – Zahtevane značilnosti varoval in varovalnih naprav
  • Kontrolni seznam: načrtovanje in konstruiranje strojev – Tveganje zaradi drugih nevarnosti
  • Kontrolni seznam: načrtovanje in konstruiranje strojev – Vzdrževanje
  • Kontrolni seznam: načrtovanje in konstruiranje strojev – Informacije
  • Kontrolni seznam: dodatne bistvene varnostne in zdravstvene zahteve pri določenih vrstah strojev
  • Kontrolni seznam: dodatne bistvene varnostne in zdravstvene zahteve za odpravo nevarnosti zaradi premičnosti strojev
  • Kontrolni seznam: dodatne bistvene varnostne in zdravstvene zahteve za odpravo nevarnosti zaradi postopkov dviganja
  • Kontrolni seznam: dodatne bistvene varnostne in zdravstvene zahteve pri strojih, namenjenih za delo pod zemljo
  • Kontrolni seznam: dodatne bistvene varnostne in zdravstvene zahteve pri strojih, ki predstavljajo posebne nevarnosti zaradi dviganja oseb
  • Kontrolni seznam: ES – izjava o skladnosti
  • Kontrolni seznam: ES – izjava o vgradnji delno dokončanih strojev
  • Kontrolni seznam: tehnična dokumentacija za stroje
  • Kontrolni seznam za pripravo na dviganje

Vzorci izjav

  • ES – izjava o skladnosti
  • Izjava o vgradnji delno dokončanega stroja
  • Primer izjave za verige, ki se bodo vgradile v dvižni stroj POPRAVI IMENOVANJE!!
  • Izjava o skladnosti po EMC direktivi o elektromagnetni združljivosti
  • Certifikat o skladnosti po Pravilniku o emisiji hrupa
  • Izjava o skladnosti po Pravilniku o osebni varovalni opremi
  • Izjava o lastnostih za gradbene proizvode
  • Izjava o zanesljivosti objekta
  • Izjava odgovornega vodje projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja
  • Izjava odgovornega vodje projekta izvedenih del in odgovornega nadzornika

Ugotavljanje skladnosti

  • Postopki ugotavljanja skladnosti
  • Primer zagotavljanja skladnosti

Ocena tveganja

  • Ocenitev tveganja za stroj
  • Ocenitev tveganja v različnih fazah življenjskega cikla stroja
  • Postopek in primer izračuna ocene tveganja za mostno dvigalo
  • Ocena tveganja (preglednice B.1 do B.4)
  • Ocenjevanje tveganja za stroj - strnjen pregled s primeri
  • Primer vrednotenja tveganja za brusilni stroj
  • Vzorec ocene tveganja pri dvižnih operacijah

Organizacijski predpisi o vzdrževanju

  • Postopki za preglede ex-instalacij
  • Časovno načrtovanje periodičnih pregledov ex-naprav in ex-instalacij
  • Dovoljenje za delo
  • Navodila za izvajanje del na protieksplozijsko zaščitenih napravah
  • Navodila za varno delo v eksplozijsko ogroženih objektih
  • Organizacija in odgovornosti v podjetju
  • Navodila za varno delo

Standard SIST EN ISO 12100:2011 : Varnost strojev - Splošna načela načrtovanja - Ocena tveganja in zmanjšanje tveganja (ISO 12100:2010)

Vprašanja in odgovori

  • področje: Tehnični predpisi
  • pogosta vprašanja uporabnikov priročnika

Varnost obstoječih dvigal

  • Tabela: Možna preostala tveganja na obstoječih dvigalih z oceno tveganja
  • Diagram postopka ugotavljanja skladnosti po Direktivi 59/16/ES (dvigala) za dvigala
  • Diagram postopka ugotavljanja skladnosti po Direktivi 59/16/ES (dvigala) za varnostne sestavne dele

Osebna zaščitna oprema

  • Razpredelnica: vrste osebne varovalne opreme
  • Vzorec ES-izjave o skladnosti
  • Diagram: postopki ugotavljanja skladnosti

Električna oprema

  • Ponazoritev tipkal, signalnih svetilk in stikalnih blokov
  • IP-stopnja zaščite

Energetska učinkovitost

  • Primeri energetskih nalepk
  • Splošna varnost proizvodov (ukrepi vključno z odpoklicem)
  • Diagram poteka korektivnih ukrepov
  • Primer učinkovitega obvestila o korektivnih ukrepih
  • Ocena tveganja kot podlaga za presojo, ali so korektivni ukrepi potrebni
  • Tabele varnostnih znakov

Tlačna oprema

  • Izjava EU o skladnosti za tlačno opremo
  • Tabele za ugotavljanje skladosti za tlačno opremo
  • Primer vsebine tehnične mape

Zakonodaja

  • Direktiva o strojih
  • Zakon o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti (ZTZPUS-1) z dne 9.3.2011
  • Zakon o splošni varnosti proizvodov (ZSVP-1) z dne 10.10.2003
  • Zakon o meroslovju (ZMer-1-UPB1) z dne 26.1.2005
  • Zakon o gradbenih proizvodih (ZGPro-1)
  • Zakon o varnosti in zdravju pri delu

Uredba CPR 305/2011

  • Pravilnik o osebni varovalni opremi z dne 4.3.2005
  • Pravilnik o spremembah Pravilnika o osebni varovalni opremi z dne 15.2.2006
  • Pravilnik o osebni varovalni opremi, ki jo delavci uporabljajo pri delu, z dne 8.10.1999
  • Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih z dne 8.10.1999
  • Pravilnik o varnostnih znakih z dne 8.10.1999
  • Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o varnostnih znakih z dne 21.3.2005
  • Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o varnostnih znakih z dne 22.4.2010
  • Pravilnik o varnosti strojev z dne 24.6.2008
  • Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o varnosti strojev z dne 26.7.2010
  • Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme z dne 3.8.2004
  • Odredba o protieksplozijski zaščiti z dne 26.10.2000
  • Pravilnik o spremembi in dopolnitvi odredbe o protieksplozijski zaščiti z dne 16.9.2002
  • Pravilnik o premični tlačni opremi z dne 27.1.2004
  • Pravilnik o pregledovanju in preskušanju opreme pod tlakom z dne 29.7.2008
  • Pravilnik o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem, z dne 25.11.2002
  • Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem z dne 17.3.2006
  • Pravilnik o elektromagnetni združljivosti z dne 20.11.2006
  • Pravilnik o električni opremi, ki je namenjena za uporabo znotraj določenih napetnostnih mej z dne 5.3.2004
  • Pravilnik o varnosti dvigal
  • Pravilnik o osebni varovalni opremi
  • Pravilnik o varnostnih znakih
  • Odredba o enostavnih tlačnih posodah z dne 23.1.2002
  • Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih z dne 1.9.2005
  • Uredba o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti umetnim optičnim sevanjem z dne 29.4.2010
  • Sklep št. 768/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta
  • Sklep št. 768/2008/ES o skupnem okviru za trženje proizvodov
  • Oprema za začasno delo na višini - zakonodaja in standardi
  • Seznam standardov, ob uporabi katerih se domneva, da so proizvodi, na katere se nanašajo, varni v skladu z zakonom;
  • Seznam harmoniziranih standardov za stroje
  • Pravilnik o omogočanju dostopnosti električne opreme na trgu, ki je načrtovana za uporabo znotraj določenih napetostnih mej
  • Pravilnik o elektromagnetni združljivosti
  • Pravilnik o enostavnih tlačnih posodah
  • Pravilnik o protieksplozijski zaščiti

E-knjižica: Preprečevanje trgovinskih ovir na notranjem trgu, Direktiva 98/34/ES

E-knjižica: Z oznako CE bo evropski trg vaš

Z internetom do informacij

Tabela: ocenjevanje in preverjanje nespremenljivosti lastnosti gradbenih proizvodov

Seznam sklepov Evropske komisije o postopkih potrjevanja skladnosti gradbenih proizvodov

Iz priročnika

POSTOPKI OCENJEVANJA IN ZMANJŠEVANJA TVEGANJA

Načrtovalec mora za izvedbo ocenjevanja in zmanjšanja tveganja izvesti ukrepe v spodaj navedenem

zaporedju:

a)         določiti omejitve stroja, vključno s predvideno uporabo in vsako razumno predvidljivo napačno uporabo,

b)         prepoznati nevarnosti in z njimi povezana nevarna stanja,

c)         za vsako prepoznano nevarnost in nevarno stanje določiti oba elementa tveganja,

d)        ovrednotiti tveganje in se odločiti, ali je treba tveganje zmanjšati,

e)         odstraniti nevarnost ali z uporabo varovalnih ukrepov zmanjšati tveganje, povezano s to nevarnostjo.

Ukrepi a) do d) se nanašajo na ocenjevanje tveganja in ukrep e) na zmanjševanje tveganja.

Ocenjevanje tveganja je serija logičnih korakov, ki omogoča sistematično izvedbo analize in vrednotenja tveganj, povezanih s stroji.

Kadar je potrebno, oceni tveganja sledi zmanjševanje tveganja. Za odpravo nevarnosti v največji možni meri in za ustrezno zmanjšanje tveganja z izvedbo varovalnih ukrepov je ta proces morda treba

večkrat ponoviti.

Predpostavlja se, da bo na stroju prisotna nevarnost slej ko prej privedla do škode, če ne bo uporabljen noben varnostni ukrep.

Varovalni ukrepi so kombinacija ukrepov načrtovalca in uporabnika. Ukrepi, ki jih je mogoče vključiti v fazi načrtovanja, imajo prednost pred tistimi, ki jih izvaja uporabnik, in so na splošno tudi učinkovitejši.

Cilj, ki ga je treba izpolniti, je največje mogoče zmanjšanje tveganja ob upoštevanju štirih dejavnikov,

navedenih v nadaljevanju. Ker je postopek iterativen, bo za zmanjšanje tveganja morda potrebnih več zaporednih ponovitev občim boljši uporabi razpoložljive tehnologije. Pri izvajanju tega postopka je treba upoštevati naslednje štiri dejavnike v naslednjem prednostnem vrstnem redu:

  • varnost stroja v vseh obdobjih življenjske dobe,
  • sposobnost stroja za predvideno delovanje,
  • uporabnost stroja,
  • proizvodni stroški, operativni stroški in stroški odstranitve stroja.

Ta načela se lahko uporabi v celoti le ob poznavanju uporabe stroja, zgodovine nezgod in zdravstvene dokumentacije, razpoložljivih tehnik zmanjševanja tveganja in pravnega okvira, v katerem se bo stroj uporabljal.

Zasnova stroja, ki je v določenem obdobju sprejemljiva, morda ne bo več upravičena, ko bo tehnološki razvoj omogočil načrtovanje enakovrednega stroja z manjšim tveganjem.

 

Direktiva o varnosti strojev 2006/42/ES

Namen direktive o varnosti strojev

Namen direktive je na ozemlju držav članic Evropske skupnosti zagotoviti varnost in zdravje ljudi, delavcev in potrošnikov ter po možnosti domačih živali in lastnine zlasti ob upoštevanju tveganj pri uporabi strojev. Tako lahko namen ali cilje direktive o strojih zapišemo tudi kot:

  • odstranjevanje trgovinskih ovir,
  • zagotovitev prostega pretoka blaga,
  • izboljšanje ravni varnosti.

 

Koncept tako imenovanega novega pristopa je odlično prispeval k dokončanju enotnega evropskega trga s stroji in opremo ter drugimi proizvodi, s katerimi lahko danes prosto trgujemo v evropskem gospodarskem prostoru. Resda nekatere okoliščine niso optimalne - na primer obstajajo pomembne nacionalne razlike pri akreditacijskih organih za ugotavljanje skladnosti in nacionalne razlike v nadzoru trga -, vendar to ne spremeni pozitivnih učinkov izbranega koncepta novega pristopa. Izboljševanja ravni varnosti v koraku z razvojem v gradnji strojev in opreme ni mogoče zanikati, prav tako ni mogoče zanemariti merljivega zmanjšanja nesreč - oboje je seveda pozitiven signal v prid izbranemu konceptu.

Direktivo o strojih 2006/42/ES, ki je 29. 12. 2009 dokončno zamenjala Direktivo 98/42/ES, je Republika
Slovenija že sredi leta 2000 prenesla v svojo zakonodajo, in sicer z Odredbo o varnosti strojev (Ur. l. RS, št. 52/00). Danes veljavna Direktiva 2006/42/ES je bila prenesena v slovensko zakonodajo s Pravilnikom o varnosti strojev (Ur. l. RS, št. 75/2008). Direktiva (pravilnik) določa zahteve za dajanje v promet za stroje in varnostne komponente strojev, kadar se komponente dajejo v promet ločeno od strojev. V običajnih primerih je treba za posamezen stroj upoštevati več direktiv novega pristopa hkrati.

Nova direktiva ima 29 členov in 12 prilog, obsega pa:

  • stroje,
  • zamenljivo opremo,
  • varnostne komponente, ki se dajejo na trg samostojno,
  • pripomočke za dviganje,
  • verige in vrvi, namenjene za dviganje,
  • mehanske prenosne naprave, ki jih je mogoče odstraniti,
  • dokončane stroje.

 

Vsak opisan pojem je podrobno opredeljen v definicijah, s čemer je dosežena večja jasnost besedila. Vsi izdelki, zajeti v zgornjih alinejah, morajo imeti oznako CE. Izjeme so delno dokončani stroji.

Iz navedene direktive so izvzeti:

  • varnostne komponente, ki se uporabljajo kot rezervni deli in jih dobavi proizvajalec originalnih strojev, 
  • posebna oprema, ki se uporablja na sejmiščih ali v zabaviščnih parki, 
  • stroji, ki so posebej načrtovani ali dani v obratovanje v jedrske namene in pri katerih lahko okvara privede do emisij radioaktivnih snovi, 
  • orožje, vključno s strelnim orožjem, 
  • določena prevozna sredstva, 
  • morska plovila, 
  • stroji, ki so posebej načrtovani in izdelani v vojaške in policijske namene, 
  • stroji, ki so posebej načrtovani in izdelani v raziskovalne namene in začasno uporabo v laboratorijih, 
  • rudarske dvižne naprave, 
  • stroji, namenjeni za premikanje izvajalcev med umetniškimi predstavami (odrska tehnika).

 

Izključeni so tudi električni in elektronski proizvodi, ki jih zajema predpis o električni opremi za uporabo znotraj določenih napetostnih mej:

  • gospodinjski aparati za domačo uporabo, 
  • avdio in video oprema, 
  • oprema za informacijske tehnologije, 
  • običajni pisarniški stroji, 
  • nizkonapetostna stikala in naprave za krmiljenje, 
  • elektromotorji.

 

Izraz »stroj« v ožjem pomenu

Proizvodi iz 1. a-točke 1. člena, torej stroji v ožjem pomenu besede, so opredeljeni v 2. a-členu. Opredelitev vključuje pet alinej. V nadaljevanju obravnavamo različne elemente vsake alineje posebej.

Osnovna opredelitev pojmov

(2. a-člen, 1. alineja)
Prva alineja vključuje naslednje elemente:

… sklop … sestavljen iz povezanih delov ali komponent…

Proizvodi in komponente, ki niso povezane v sklop, se ne štejejo za stroje. To ne velja za dobavo strojev, ki so razstavljeni zaradi skladiščenja ali prevoza. V teh primerih mora biti stroj načrtovan in izdelan tako, da se preprečijo napake pri vgrajevanju, ko se deli stroja sestavljajo. Proizvajalec mora zagotoviti navodila za sestavo, pri čemer upošteva splošno izobrazbo, ki jo lahko pričakuje od uporabnika.

… med katerimi je vsaj en gibljiv …

Proizvodi brez gibljivih delov se ne štejejo za stroje.

… opremljen ali namenjen za opremljanje s pogonskim sistemom …

Pogonski sistem poganja gibljive dele strojev in pri tem izkorišča vir energije (elektrika, pnevmatika, hidravlika, mehanska energija …). Stroj ima lahko pogonski sistem, ki uporablja lasten vir energije (akumulator). Lahko je povezan z zunanjimi viri energije, na primer z električno energijo ali s stisnjenim zrakom. Lahko uporablja mehansko energijo, ki jo zagotavlja druga oprema, na primer vlečni kmetijski stroji. Stroje pa lahko poganja tudi naravni vir energije, na primer energija vetra ali vode.

  • Proizvajalec stroja ponavadi dobavi stroj z vgrajenim pogonskim sistemom. Vendar se za stroj štejejo tudi stroji, pri katerih je treba pogonski sistem še vgraditi. Pri strojih, ki se dobavijo brez pogonskega sistema, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:proizvajalec mora pri oceni tveganja upoštevati vsa tveganja, povezana s strojem, vključno s tveganji pri vgrajevanju pogonskega sistema v stroj;
  • proizvajalec stroja mora v navodila vključiti zahteve za pogonski sistem, ki ga je treba vgraditi (tip, moč in način povezave), in zagotoviti natančna navodila za vgradnjo pogonskega sistema;
  • ugotavljanje skladnosti stroja mora zajemati zahteve za pogonski sistem, ki ga je treba vgraditi, in navodila za vgradnjo;
  • oznaka CE na stroju in ES-izjava o skladnosti morata zajemati zahteve in navodila v zvezi s pogonskim sistemom.

Če zgoraj navedeni pogoji niso izpolnjeni, govorimo o delno dokončanem stroju. Z vgradnjo pogonskega sistema v tak stroj dobimo dokončan stroj, pri katerem pa je treba opraviti postopek za ugotavljanje skladnosti.

… ki ne izkorišča neposredno človeške ali živalske sile…

Direktiva o strojih se ne uporablja za stroje, ki jih neposredno poganja človeška ali živalska sila, na primer ročne kosilnice, ročni vrtalniki in vozički, ki nehajo delovati, ko preneha ročna sila. Edina izjema od tega pravila so dvižni stroji.

Direktiva o strojih velja za stroje, ki jih poganja ročna sila, vendar se ta ne uporablja neposredno, ampak se shranjuje, na primer v vzmeteh in hidravličnih ali pnevmatičnih akumulatorjih, tako da stroj deluje tudi, ko ročna sila preneha.

… ki so povezani za določeno uporabo…

Stroj mora biti namenjen določeni uporabi, na primer predelavi, obdelavi, pakiranju, premikanju itd.

Direktiva o strojih se ne uporablja za posamezne dele strojev, na primer ležaje, tesnila, spojke, prirobnice ipd., ki niso namenjeni določeni uporabi, temveč za vgradnjo v stroje. Dokončan stroj, ki vključuje takšne dele, mora izpolnjevati ustrezne bistvene varnostne in zdravstvene zahteve. Dolžnost proizvajalca je, da izbere dele z ustreznimi zahtevami in lastnostmi.

 

Stroji, dobavljeni brez komponent za priključek

(2. a-člen, 2. alineja)

V drugi alineji se smatra, da so lahko lastnosti sestavnih delov, potrebnih za priključitev stroja na vir energije ali gibanja na lokaciji, odvisne od lokacije, na kateri bo stroj uporabljen ali nameščen. Zato se lahko stroji dobavljajo brez teh sestavnih delov. V tem primeru mora proizvajalec stroja v navodilih določiti vse zahteve za varno priključitev.

 

Stroji, ki jih je treba namestiti na podporo

(2. a-člen, 3. alineja)

Tretja alineja se nanaša na stroje, namenjene namestitvi na prevozno sredstvo ali v zgradbo ali konstrukcijo.
Prevozna sredstva so izključena iz direktive o strojih, vendar pa se direktiva uporablja za stroje, nameščene na prevozna sredstva (nakladalna dvigala, dvižne ploščadi, prekucni zaboji, na vozilo nameščene stiskalnice, na vozilo nameščeni mešalniki betona, nakladalniki …).

Če se taki stroji vgradijo v cestna vozila ali prikolice, ki so izključeni iz direktive o strojih, se zahteve te direktive ne uporabljajo za samo vozilo ali prikolico, uporabljajo pa se za vgrajen stroj in celotno povezavo med stroji in vozilom ali prikolico. Stroj, vgrajen na prevozno sredstvo, se razlikuje od premičnih strojev z lastnim pogonom, kot so na primer gradbeni in kmetijski stroji z lastnim pogonom, za katere se direktiva o strojih uporablja v celoti.

Proizvajalec mora na stroj pritrditi oznako CE ter sestaviti in podpisati ES-izjavo o skladnosti. V oceni tveganja mora upoštevati vsa tveganja, povezana s strojem, pa tudi tveganja ob vgradnji stroja na vozilo, prikolico ali podporno konstrukcijo. V navodilih mora proizvajalec določiti potrebne zahteve za podporno konstrukcijo in zagotoviti natančna navodila za vgradnjo.

Proizvajalci takšnih strojev morajo zato opredeliti prevozna sredstva, na katere je mogoče stroje varno vgraditi.

Če se proizvod, namenjen na prevozno sredstvo, ne dobavlja pripravljen za vgradnjo (če na primer manjkajo pomembni deli), je potrebno tak proizvod šteti kot delno dokončan stroj. V tem primeru oseba, ki sestavi delno dokončan stroj in druge elemente na prevoznem sredstvu, šteje za proizvajalca dokončanega stroja.

 

Nakup in prodaja rabljenih strojev – zahteve glede varnosti

Direktiva o strojih se uporablja za stroje, ki se prvič dajejo na trg in v obratovanje v EU. V glavnem so to novi stroji. Za stroje v obratovanju in za kupljene rabljene stroje pa velja, da mora delodajalec v skladu s Pravilnikom o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme zagotavljati brezhibno delovno opremo (stroj), ki ne ogroža varnosti in zdravja delavcev pri delu.

Če se lahko ena ali več sestavnih enot sklopov strojev nadomesti z novimi enotami ali pa se nove enote dodajo v sklop strojev, veljajo naslednja pravila: 

  • če sestavna enota, ki se doda v sklop strojev ali nadomesti staro sestavno enoto, ne vpliva bistveno na delovanje ali varnost preostalega sklopa, lahko nova enota šteje za stroj, za katerega se uporablja Direktiva o strojih; v tem primeru za dele sklopa, na katere sprememba ne vpliva, niso potrebni ukrepi v skladu z Direktivo o strojih. Delodajalčeva odgovornost je v okviru zahtev Pravilnika o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme; 
  • če je nova enota dokončan stroj, ki bi lahko deloval tudi samostojno in ima oznako CE ter ga spremlja ES-izjava o skladnosti, je treba vgradnjo nove enote v sklop šteti za namestitev stroja in za to ni potrebno novo ugotavljanje skladnosti ali nova oznaka CE ali ES-izjava o skladnosti;
  • če je nova enota sestavljena iz delno dokončanih strojev, ki jih spremljajo izjave o vgradnji in navodila za sestavljanje, se tisti, ki vgradi delno dokončane stroje v sklop, šteje za proizvajalca nove enote. To pomeni, da mora oceniti vsa tveganja, ki izhajajo iz vmesnikov med delno dokončanimi stroji, drugo opremo in sklopom strojev, izpolniti vse bistvene zdravstvene in varnostne zahteve, ki jih proizvajalec delno dokončanega stroja ni upošteval, upoštevati navodila za sestavljanje, sestaviti ES-izjavo o skladnosti in pritrditi oznako CE na novo sestavljeno enoto;
  • če nadomestna ali dodatna nova sestavna enota v sklopu strojev bistveno vpliva na delovanje ali varnost sklopa kot celote ali če vključuje večje spremembe sklopa, lahko ta sprememba šteje za sestavljanje novega sklopa strojev, za katerega je treba uporabiti Direktivo o strojih. V tem primeru mora biti celoten sklop, vključno z vsemi sestavnimi enotami, skladen z določbami omenjene direktive. To se lahko zahteva tudi, če je novi sklop strojev sestavljen iz novih in rabljenih enot.

V vsakem primeru mora delodajalec zagotavljati varnost in zdravje pri delu v skladu z izjavo o varnosti z oceno tveganja. To pomeni, da z obdobnimi preiskavami škodljivosti delovnega okolja preverja ustrezne delovne razmere in z obdobnimi pregledi in preizkusi delovne opreme (strojev) preverja njihovo skladnost s predpisi o varnosti in zdravju pri delu ter s tem zagotavlja varno delovno okolje in uporabo. V skladu s tem mora proizvajalec opredeliti nevarnosti, ki so neločljivo povezane s strojem ali ki lahko nastanejo pri njegovi uporabi, in s tem povezane nevarne situacije. Nevarne situacije so okoliščine, dogodek ali sosledje dogodkov, v katerih je človek izpostavljen nevarnosti. Trajanje nevarnih situacij je lahko različno, od nenadnega dogodka do okoliščin, ki so pri uporabi stroja vedno prisotne.

 

Postopki ocenjevanja in zmanjševanja tveganja ter ocena tveganja

Načrtovalec mora za izvedbo ocenjevanja in zmanjšanja tveganja izvesti ukrepe v spodaj navedenem zaporedju:

  1. določiti omejitve stroja, vključno s predvideno uporabo in vsako razumno predvidljivo napačno uporabo,
  2. prepoznati nevarnosti in z njimi povezana nevarna stanja,
  3. za vsako prepoznano nevarnost in nevarno stanje določiti oba elementa tveganja,
  4. ovrednotiti tveganje in se odločiti, ali je treba tveganje zmanjšati,
  5. odstraniti nevarnost ali z uporabo varovalnih ukrepov zmanjšati tveganje, povezano s to nevarnostjo.

 

Ukrepi od a. do d. se nanašajo na ocenjevanje tveganja in ukrep e. na zmanjševanje tveganja.
Ocenjevanje tveganja je serija logičnih korakov, ki omogoča sistematično izvedbo analize in vrednotenja tveganj, povezanih s stroji.

 

Kadar je potrebno, oceni tveganja sledi zmanjševanje tveganja. Za odpravo nevarnosti v največji možni meri in za ustrezno zmanjšanje tveganja z izvedbo varovalnih ukrepov je ta proces morda treba večkrat ponoviti.

Predpostavlja se, da bo na stroju prisotna nevarnost slej ko prej privedla do škode, če ne bo uporabljen noben varnostni ukrep.

Varovalni ukrepi so kombinacija ukrepov načrtovalca in uporabnika. Ukrepi, ki jih je mogoče vključiti v fazi načrtovanja, imajo prednost pred tistimi, ki jih izvaja uporabnik, in so na splošno tudi učinkovitejši.

Cilj, ki ga je treba izpolniti, je največje mogoče zmanjšanje tveganja ob upoštevanju štirih dejavnikov, navedenih v nadaljevanju. Ker je postopek iterativen, bo za zmanjšanje tveganja morda potrebnih več zaporednih ponovitev občim boljši uporabi razpoložljive tehnologije. Pri izvajanju tega postopka je treba upoštevati naslednje štiri dejavnike v naslednjem prednostnem vrstnem redu:

  • varnost stroja v vseh obdobjih življenjske dobe,
  • sposobnost stroja za predvideno delovanje,
  • uporabnost stroja,
  • proizvodni stroški, operativni stroški in stroški odstranitve stroja.

Ta načela se lahko uporabi v celoti le ob poznavanju uporabe stroja, zgodovine nezgod in zdravstvene dokumentacije, razpoložljivih tehnik zmanjševanja tveganja in pravnega okvira, v katerem se bo stroj uporabljal. Zasnova stroja, ki je v določenem obdobju sprejemljiva, morda ne bo več upravičena, ko bo tehnološki razvoj omogočil načrtovanje enakovrednega stroja z manjšim tveganjem.

 

Proces zmanjševanja tveganja z vidika načrtovalca

6184 slika web

aZagotovitev ustreznih navodil za uporabo je del načrtovalčevega prispevka k zmanjšanju tveganja, vendar so ti varovalni ukrepi učinkoviti le, če jih uporabnik izvaja.
bPrispevek uporabnika so informacije, ki jih prejme načrtovalec od uporabnikov v zvezi s predvideno uporabo stroja na splošno ali ki jih prejme od posameznega uporabnika.
cMed različnimi ukrepi, ki jih izvaja uporabnik, ni hierarhije. Standard ISO 12100 teh ukrepov ne obravnava.
dTi varovalni ukrepi so potrebni zaradi posebnih postopkov, ki niso vključeni v predvideno uporabo stroja, oziroma zaradi posebnih pogojev postavitve, na katere načrtovalec stroja nima vpliva.

 Ocena tveganja vključuje:

  • Analizo tveganja, ki vsebuje:
    • določevanje omejitev stroja,
    • prepoznavanje nevarnosti,
    • ugotavljanje tveganja.
  • Vrednotenje tveganja

Analiza tveganja poda informacije, potrebne za vrednotenje tveganja, kar nadalje omogoča presojo, ali je zmanjševanje tveganja potrebno ali ne.
To presojo je treba podpreti s kvalitativnim, ali kadar je mogoče, s kvantitativnim ugotavljanjem tveganja, povezanega z nevarnostmi na stroju.
Kvantitativni pristop je lahko ustrezen, kadar so na voljo uporabni podatki. Vedno je omejen z razpoložljivimi uporabnimi podatki in/ali z omejenimi viri ljudi, ki tveganje ocenjujejo. Zato bo v mnogih primerih mogoče le kvalitativno ugotavljanje tveganja.
Ocena tveganja mora biti dokumentirana.

Odgovori in vprašanja

Kdo odgovarja za delovno nesrečo v primeru neustrezno opremljenega stroja?

Smo izvajalec elektro instalacije na stroju in montiramo stikala za vklop transporterjev. Same transporterje pa izdeluje drug podjetnik in jih nato prodaja. Če opremimo stroj brez ustrezne zaščite (glavno stikalo, sistem proti samodejnemu ponovnemu vklopu v primeru izpada električne napetosti, gobice za izklop v sili…), sveda prihranimo.. Kaj se zgodi v primeru delovne nesreče na takem neustrezno opremljenem stroju? Kdo je odgovoren: mi kot izvajalec ali proizvajalec stroja (ki prav tako mora poznati varnostne sisteme) in ki potem tak stroj tudi proda kot celoto?

ODGOVOR STROKOVNJAKA
V skladu s Direktivo o varnosti strojev (v katero spada gnani transporter), je za varnost proizvoda v celoti odgovoren proizvajalec, ki je obvezan izdati ES – Izjavo o skladnosti in navodila za varno delo. Čeprav je »stroj brez ustrezne zaščite«, sicer res cenejši, pa ne dosega bistvenih varnostnih zahtev, ki jih predpisuje direktiva oziroma pravilnik o varnosti strojev in kot tak ne sme biti označen z znakom CE, kar pomeni, da se ne sme dati na trg (se ne sme prodajati).


Ali nam tehnično dokumentacijo stroja lahko izdela zunanji izvajalec?

ODGOVOR STROKOVNJAKA
Tehnično dokumentacijo ali mapo mora pripraviti proizvajalec stroja, ne glede na to, ali je v postopek ugotavljanja skladnosti vključen priglašeni organ ali ne. Dokazovati mora, da stroj ustreza zahtevam Direktive o strojih in da je vsebina dokumentacije takšna, kot jo ta direktiva zahteva. Neke vrste napotilo, kaj mora biti vključeno v tehnično dokumentacijo, lahko najdemo v Direktivi/Pravilniku o varnosti strojev, v Prilogi VII, kjer so naštete zahteve za dokumentacijo tako pri strojih kot pri delno dokončanih strojih. Proizvajalec mora v tehnični dokumentaciji dokumentirati ukrepe, ki jih je upošteval pri zasnovi in načrtovanju, da bi stroj izpolnjeval zahteve tehnične zakonodaje. Tehnična dokumentacija morata vsebovati podatke o razvoju, proizvodnji in delovanju proizvoda.


Ste seznanjeni s pomenom »nenormalna uporaba stroja«, kar je treba navesti, ko delate oceno tveganja stroja?

ODGOVOR STROKOVNJAKA
Ker mora proizvajalec stroja določiti predvideno uporabo stroja in njegovo razumno predvidljivo napačno uporabo, mora sprejeti tudi ukrepe za preprečevanje predvidljive nenormalne uporabe, ki lahko povzroči tveganje. Te ukrepe je treba izbrati v skladu s prednostnim vrstnim redom. Zato mora proizvajalec čim bolj preprečiti predvidljivo nenormalno uporabo s tehničnimi ukrepi. Taki ukrepi so na primer:

  • ukrepi, s katerimi se uporaba strojev ali nekaterih krmilnih naprav omeji na pooblaščene osebe,
  • načrtovanje strojev, s katerim se preprečijo napake pri vgrajevanju,
  • vgrajevanje naprav za preprečevanje premikanja premičnih strojev, kadar voznik ni pri krmilu,
  • vgrajevanje naprav za preprečevanje delovanja stroja, kadar stabilizatorji niso v pravem položaju,
  • vgrajevanje naprav za preprečevanje preobremenitve dvižnih strojev.

Kadar s takimi tehničnimi ukrepi ni mogoče v celoti preprečiti tveganja predvidljive napačne uporabe, je treba na stroje namestiti ustrezna opozorila in ta opozorila vključiti tudi v navodila.

Splošni pogoji

Ob naročilu poslovne izdaje priročnika boste ob vsaki zakonski ali vsebinski spremembi prejeli posodobitev, katere cena je odvisna od obsega. Dostopne podatke boste prejeli na vaš elektronski naslov. Če posodobitve iz kakršnega koli razloga ne boste sprejeli, jo lahko vrnete v 14 dneh od datuma prejema pošiljke. Takoj ko nam to pisno sporočite, vas bomo odstranili s seznama prejemnikov posodobljenih izdelkov.  V primeru pisne odpovedi posodobitvenega servisa založba ne prevzema odgovornosti za aktualnost vsebin in njihovo skladnost z zakonodajo, hkrati pa v tem primeru preneha dostop do novih aktualnih vsebin. Za proračunske porabnike veljajo plačilni pogoji v skladu z zakonodajo o javnih plačilih.

Ob naročilu online izdaje priročnika pridobite dostop do online priročnika z vsemi posodobitvami in nadgradnjami v obdobju enega leta. Dostopne podatke boste prejeli na vaš elektronski naslov. Dostop se po poteku obdobja samodejno podaljša. V primeru, da tega servisa v prihodnje ne želite več, nam pisno sporočite najmanj 30 dni pred pričetkom novega obdobja. V primeru pisne odpovedi posodobitvenega servisa založba ne prevzema odgovornosti za aktualnost vsebin in njihovo skladnost z zakonodajo, hkrati pa v tem primeru preneha dostop do novih aktualnih vsebin. Za proračunske porabnike veljajo plačilni pogoji v skladu z zakonodajo o javnih plačilih.

NE SPREGLEJTE: 20-odstotni popust za mikro podjetja!*

*Navedeni popust se ne sešteva z drugimi popusti, razen s popustom za več udeležencev izobraževanj. Ob naročilu nas opozorite, da ste mikro podjetje in da želite koristiti pripadajoči popust.