Košarica

02 250 18 00 | info@zfm.si | O nas

Prijava v portal: 

Prijava

Želite podporo?

Pokličite nas: 02 250 18 00

Družabna omrežja

Rok za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po novem ZDR

 

 

Prekinitve zaposlitev po novem

 

Več o tej temi preberite v priročniku Prekinitve zaposlitev po novem

 

 

 

 

 

 

V skladu z določilom 3. odstavka 89. člena ZDR-1 je delodajalec redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti dolžan podati v šestih mesecih od nastanka utemeljenega razloga (gre za t.i. objektivni rok za odpoved, ki je vezan na nastanek odpovednega razloga). 

Redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga pa mora delodajalec podati najkasneje v 60 dneh od ugotovitve utemeljenega razloga (t.i. subjektivni rok, ki se veže na seznanitev delodajalca z utemeljenim razlogom) in v šestih mesecih od nastanka utemeljenega razloga (objektivni rok). Če ima krivdni razlog na strani delavca vse znake kaznivega dejanja, delodajalec lahko poda odpoved pogodbe o zaposlitvi v 60 dneh od takrat, ko je delodajalec ugotovil utemeljen krivdni razlog za redno odpoved, in za storilca ves čas, ko je mogoč kazenski pregon.

Roki za podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi so prekluzivni. To pomeni, da mora delodajalec odpoved pogodbe o zaposlitvi podati, preden se roki iztečejo. V nasprotnem primeru bo redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ali iz krivdnega razloga avtomatično nezakonita. Pri tem je delodajalec pri podaji redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti vezan le na objektivni šestmesečni rok, medtem ko je pri podaji redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi vezan tako na objektivni šestmesečni rok kot tudi na 60-dnevni subjektivni rok.

Bistvo določitve roka za odpoved pogodbe o zaposlitvi je v varstvu delavca pred primeri, ko bi delodajalec želel odpovedati delavcu pogodbo o zaposlitvi zaradi določenega razloga, ki se je zgodil dalj časa v preteklosti in temelji na izhodišču, da je delodajalec dolžan relativno hitro ukrepati v primerih razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi (razlogi, glede katerih delodajalec ne ukrepa takoj, po oceni zakonodajalca ne morejo predstavljati utemeljenega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi).

Zakonodaja ohranja subjektivni rok za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi le pri krivdnem razlogu. V teh primerih namreč delodajalci tudi v praksi praviloma evidentirajo delavčevo kršitev (npr. z zapisom poročila, zapisnika, zaznamka, opozorilom o napaki preko elektronske pošte itd.). Takšno evidentiranje delavčeve kršitve je lahko prvi mejnik, od katerega začne teči subjektivni rok za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga (seveda, če je s takšnim evidentiranjem delodajalec seznanjen). Delodajalec se lahko z delavčevo kršitvijo seznani tudi šele na zagovoru, vendar le v primeru, če bo delavec na tem dal kakšne nove, relevantne informacije v zvezi z očitano mu kršitvijo. Pri tem velja izpostaviti, da bo zagovor praviloma zadnji mejnik, od katerega teče subjektivni rok za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Kdo pri delodajalcu se mora seznaniti s kršitvijo delavca, da začne teči subjektivni rok, je določeno v 20. členu ZDR-1. To je oseba, ki nastopa v imenu delodajalca, torej zakoniti zastopnik, določen z zakonom ali aktom o ustanovitvi, ali od njega pisno pooblaščena oseba.

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja