Košarica

02 250 18 00 | info@zfm.si | O nas

Prijava v portal: 

Prijava

Želite podporo?

Pokličite nas: 02 250 18 00

Družabna omrežja

Reševanje konfliktov na delovnem mestu

Ko se znajdemo v konfliktni situaciji, se odločamo o izbiri ustrezne strategije. Pri tem je pomembno, kaj želimo doseči in v kolikšni meri: zastavljene cilje ali določeno raven medsebojnih odnosov. Po temeljitem premisleku se lahko odločimo za eno od naslednjih strategij:

1. Umik (želva): Da bi se izognili konfliktu, se umaknemo v svoj svet. Odpovemo se lastnim ciljem, vendar nas tudi odnos ne zanima. Izognemo se sporni temi in ljudem. Prepričani smo, da se konflikta ne splača in ne da rešiti, zato se psihično in fizično umaknemo. Soočanje se nam zdi nepotrebno. Ravnamo podobno kot želve, ki v svojem trdem oklepu počakajo, da nevarnost mine, nato pa nemoteno nadaljujejo svojo pot. Za to strategijo naj bi se redko odločali. Morda je še najbolj primerna ali smiselna, kadar nismo neposredno vpleteni v konflikt in naš prispevek ne bi bistveno vplival na potek dogajanja.

2. Prevlada (morski pes):  Nasprotnika poskušamo prevladati s silo. Takim ljudem so najbolj pomembni lastni cilji. Odnosi so zanje dobri, če se jih drugi bojijo. Potrebe sodelavcev jih ne zanimajo, ugajati pa se jim ne ljubi. Ljudi delijo na zmagovalce in poražence, sebe seveda prištevajo v prvo skupino. Zmaga jim daje občutek ponosa, moči in uspeha. Tipičen način reševanja konfliktov zanje je napad. Nasprotnika prestrašijo z dokazovanjem moči in superiornim odnosom. V naravi se tako obnaša morski pes. Vsi se ga bojijo in bežijo pred njim. Kljub svoji moči nima avtoritete, le strah zbuja, zato je obsojen na samotarsko življenje. Strategije napada ne bi smeli pogosto uporabljati. Ukazovalnost in nepopustljivost v obliki absolutne avtoritete sta primerni le v vprašanjih življenja in smrti, obstoja ali propada in ko se zavedamo, da se z izgubljanjem časa zmanjšujejo tudi možnosti za preživetje (elementarne nesreče, požari, nasilje, obvladovanje panike …).

3. Zglajevanje (medvedek): Zanj je temeljnega pomena odnos, cilji so v drugem planu. Predvsem si prizadeva pridobiti naklonjenost nasprotne strani. Konflikte želi rešiti hitro in nasprotja zgladiti. Nagiba se k poenostavitvam. Bojazen pred poslabšanjem odnosov ga sili, da pretirano skrbi, da ne bi nasprotnika prizadel. Meni, da so konflikti škodljivi, zato se raje odpove svojim ciljem v zmotnem prepričanju, da tako rešuje dobre odnose in ustvarja harmonijo. Tako reševanje konfliktov je primerno izbrati zaradi časovne stiske in predvsem na delovnih mestih, kjer je veliko število strank in obiskovalcev. Stalno odpovedovanje lastnim ciljem pa je lahko nevarno, saj se v naši notranjosti kopičita nezadovoljstvo in občutek nesposobnosti. Navadno je ta strategija lahko vzrok za nastanek konflikta na neki drugi ravni (ker smo žrtvovali svoje cilje v sporu z gosti, nastane konflikt med nami in nadrejenimi). Če rešujemo konflikte s to strategijo, smo podobni medvedku, ki razdre čebelji panj, ker se želi posladkati. Ne moti ga preveč, da ga razjarjene čebele opikajo. Del svojih ciljev mora žrtvovati in plačati s svojim slabim počutjem, če hoče še naprej ostajati v sožitju s čebelami.

4. Kompromis (lisica): Kadar smo srednje zainteresirani za dosego svojih ciljev in si želimo ohraniti tudi znosne odnose, sklepamo kompromise. Pripravljeni smo se odpovedati delu svojih ciljev in poskušamo nasprotno stran prepričati, naj ravna podobno. Iščemo rešitev, s katero bi obe strani vsaj nekaj pridobili, in se zavedamo, da idealne rešitve za obe strani ne moremo doseči. Za skupno dobro popuščamo v svojih zahtevah in žrtvujemo tudi nekatere vidike dobrih odnosov. Ko uporabimo to strategijo, priznavamo nasprotni strani, da konflikt obstaja, nikoli pa ji povsem ne razkrijemo svojih ciljev, zato ob koncu reševanja odhaja z nekoliko trpkim okusom v ustih. Podobno zvito se obnaša med živalmi lisica – navidezno dobrohotna, a vedno poskrbi, da je njena polovica malo večja od polovice nasprotnika.

5. Soočenje (sova): to strategijo izberemo takrat, ko visoko vrednotimo svoje cilje in zelo spoštujemo tudi medsebojne odnose. Na konflikte gledamo kot na rešljive težave, zato si prizadevamo skupaj z nasprotno stranjo poiskati rešitve, ki bi nas privedle do skupnih ciljev in izboljšale odnose. Pripravljeni smo sprejemati samo take odločitve, ki pomenijo zadovoljitev obeh strani in hkrati razrešujejo čustvene napetosti. Ko se odločamo za to strategijo, ravnamo modro. Imeti pa moramo tudi sposobnosti zanjo. Najprej morata obe strani priznati, da sta v konfliktu. Ves čas reševanja sta potrebna obojestransko spoštovanje in strpnost. Reševanje poteka postopno in vsako stopnjo doseženega sporazuma je treba ovrednotiti, preden nadaljujemo. Komunikacija mora biti učinkovita in neprekinjena. Če postane komunikacija zmedena zaradi groženj, laži, obljub ali česa drugega, se reševanje konflikta ustavi. Le malo ljudi je narava obdarila s tako veliko modrosti in takimi sposobnostmi, da lahko spontano rešujejo konflikte s konfrontacijo. To je namreč razumska metoda z uravnoteženim čustvovanjem. Prav zato pa se te strategije z vajo in treningi lahko naučimo. Če jo bomo obvladovali, bomo uživali velik ugled med ljudmi – tako kot sova med živalmi v basnih, kjer je večni in pravični razsodnik.

 

Govori in pisna komunikacija za vsako poslovno priložnost

 

Več o tej temi preberite v priročniku Govori in pisna komunikacija za vsako poslovno priložnost

 
Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja