Košarica

02 250 18 00 | info@zfm.si | O nas

Prijava v portal: 

Prijava

Želite podporo?

Pokličite nas: 02 250 18 00

Družabna omrežja

Regres za letni dopust

regres za letni dopust
Regres za letni dopust – je obveza vsakega delodajalca in je določeno v zakonu – Zakon o delovnih razmerjih ZDR-1

Regres za letni dopust je mogoče šteti za denarno odmeno, ki je delavcu namenjena za oddih v času dopusta. Je zakonska pravica s temeljem v 131. členu ZDR-1, ki se ji delavec ne more odpovedati.

Že iz samega zakona namreč izhaja, da je delodajalec dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače, pri čemer mora letni regres delavcu izplačati najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. 

Obstaja pa izjema od navedenega, in sicer se lahko za primer nelikvidnosti delodajalca, s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določi kasnejši rok izplačila, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta.

Vse o regresu s komentarji najdete v našem strokovnem priročniku s portalom:

Tudi pri regresu za letni dopust je vpeljano pravilo sorazmernosti. Delavec, ki ima pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta, ima namreč posledično pravico le do sorazmernega dela regresa. 

Delavec s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom ima tudi pravico do letnega regresa sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, razen v primerih, ko dela krajši delovni čas skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu.

Opozoriti je treba, da je regres za letni dopust vezan na pravico do letnega dopusta, ne pa na njegovo izrabo. Delavec ima namreč pravico do regresa za letni dopust tudi, če letnega dopusta iz različnih razlogov ne izrabi (npr. bolniška odsotnost).

Kot je že zgoraj navedeno, ZDR-1 določa le minimalno višino regresa. Glede na to, je v praksi dopuščena možnost, da se delavcem izplača višji znesek regresa od zakonsko predpisanega, lahko pa tudi ne izplača enake višine vsem delavcem, pri čemer je nujno upoštevati temeljno pravilo, da delodajalec delavcev pri določanju višine regresa ne diskriminira.

Če delodajalec želi višino regresa za delavce določati različno, je tako primerno, da to uredi v svojih splošnih aktih ali podjetniški kolektivni pogodbi, v katerih tudi določi kategorije delavcev in način določanja višine regresa, tako kot je to določeno v nekaterih kolektivnih pogodbah.

Ključno je torej, da delodajalec zagotovi nesporno in vnaprej predvidljivo določevanje višine regresa, in sicer z namenom enake obravnave in preprečevanja diskriminacije. Kateri delavec bo upravičen do višjega regresa za letni dopust in v kakšnem znesku, je torej odvisno od kriterijev, ki jih mora zaradi tega vnaprej sprejeti delodajalec.

Primerni so vsi tisti kriteriji, na katere delavci lahko vplivajo, kot na primer kriterij, ki zasleduje delovno uspešnost delavca, ali pa kriterij, ki temelji na odnosu delavca do dela. Neprimerni so vsi tisti kriteriji, na katere delavec nima vpliva, recimo kriterij, ki bi temeljil na bolniški odsotnosti delavca.

Višina regresa za letni dopust se v praksi praviloma določi v kolektivnih pogodbah na ravni dejavnosti. Več dvomov se pojavlja pri delodajalcih, ki jih ne zavezuje nobena kolektivna pogodba, v svojih notranjih aktih pa tudi nimajo določeno ničesar glede višine regresa.

Ti delodajalci se morajo ravnati po zakon o delovnih razmerjih regres, čeprav ZDR-1 ne določa, da mora delodajalec vsem delavcem izplačati enako višino regresa, saj je nujno, da določevanje višine regresa ni samovoljno in arbitrarno.

Podobno je zapisalo tudi Upravno sodišče Republike Slovenije v sodbi, opr. št. I U 197/2015 z dne 30. avgust 2016, in sicer, da »mora biti višina regresa za letni dopust vnaprej določena, nepogojna in neodvisna od poslovnega rezultata in likvidnosti družbe, kar zagotavlja iztožljivost izplačila.«

Letni regres in zamujanje pri plačilu

Če delodajalec regresa ne izplača najpozneje do 1. julija oziroma 1. novembra, je z izpolnitvijo svoje obveznosti v zamudi. Zato od 2. julija oziroma od 2. novembra naprej dolguje delavcu tudi zakonite zamudne obresti.

Če je 1. julij oziroma 1. november dela prost dan, sobota ali nedelja, izplačilo regresa zapade naslednji delovni dan in tako delodajalec zamuja naslednji dan po tem dnevu.

Delodajalec pa ima lahko v svojih notranjih aktih ali kolektivni pogodbi določeno, da bo delavcem regres izplačal prej, na primer najpozneje do konca aprila, takrat tečejo zakonske zamudne obresti od naslednjega dne dalje, in ne šele od 1. julija dalje.

Pomembno je opozoriti, da je za vprašanje zamude pri plačilu regresa odločilno, kdaj je delavec prejel denar na svoj račun, in ne, kdaj je delodajalec oddal nalog za plačilo svoji banki, pri čemer se bremeni z dokazi, kdaj je delodajalec izplačal regres, kot tudi, da ga je izplačal, delodajalca.

Sorazmerni del regresa vračilo

Sorazmerni del regresa
Sorazmerni del regresa

V praksi se večkrat soočamo s situacijo, ko je bil delavcu že izplačan regres v celotnem znesku, delavec in delodajalec pa kasneje iz takšnega ali drugačnega razloga sredi koledarskega leta prekineta pogodbo o zaposlitvi, kar v posledici pripelje do tega, da delavec ni več upravičen do celotnega zneska regresa.

Če je delavec izrabil celotni letni dopust za tekoče koledarsko leto in mu je delodajalec izplačal celotni regres za letni dopust, nato pa je delovno razmerje po volji delavca prenehalo, lahko delodajalec uveljavlja zahtevke po civilnem pravu.

V skladu s 190. členom Obligacijskega zakonika, ki se ga v skladu s 13. členom ZDR-1 subsidiarno uporablja, je vsak, ki je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, prejeto dolžan vrniti, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi, pri čemer obveznost vrnitve oziroma nadomestitve vrednosti nastane tudi, če kdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila ali je pozneje odpadla.

Delavec je torej prejel celotni znesek regresa za letni dopust, ker je delodajalec upravičeno računal, da bo delavec pri njemu zaposlen do konca leta. Ta dejanska podlaga se kasneje ni uresničila, zaradi česar je delavec neupravičeno obogaten, pri čemer z neupravičeno obogatitvijo nastane tudi obveznost povrnitve neupravičeno prejetega.

V praksi se lahko pojavi tudi možnost, da delavec poda odpoved po 31. marcu, in sicer ko je že prejel odmerjen dopust za tekoče leto. V tem primeru mu mora delodajalec dopust odmeriti ponovno, skladno z novimi okoliščinami, upoštevaje prenehanje delovnega razmerja med letom. Če je delavec že izrabil več dopusta, kot pa bi mu ga pripadlo glede na spremenjene okoliščine, je dolžan delavcu povrniti nadomestilo za neupravičeno izkoriščen del letnega dopusta. Tudi v tovrstni situaciji je opcija, da delavec tega prostovoljno ne izpolni, zato ima delodajalec smiselno enako zgoraj navedenemu, možnost s tožbo uveljavljati zahtevke po civilnem pravu. Seveda pa se lahko delodajalec v obeh primerih tudi odloči, da povračila presežka že izplačanega regresa ali nadomestila za preveč izrabljen letni dopust od delavca ne bo zahteval, kar je v praksi pogosta vsebina dogovorov v primeru sporazumnega prenehanja delovnega razmerja.

Minimalni regres za letni dopust

ZDR-1 določa tudi minimalno višino regresa za letni dopust, ki ga je delodajalec dolžan izplačati, in sicer v višini minimalne plače. Od 1. 1. 2021 dalje višina minimalna plača znaša 1.024,24 EUR. V tej zvezi izpostavljamo, da je v praksi višina regresa za letni dopust praviloma določena v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti. 

Minimalni regres za zasebni sektor:

  • V letu 2021 je minimalna plača 1.024,24€. Minimalni regres, ki je opravičen do prejema celotnega zneska je tako 1.024,24 €.

Minimalni regres za javni sektor:

  • Za javni sektor ni določen oz. sklenjen dogovor. Obstaja pa dogovor, ki velja za leto 2021 in znaša 1.050,00 €.

Ne gre spregledati dejstva, da je regres za letni dopust denarni prispevek delodajalca k letnemu dopustu delavca. ZDR-1 ne predvideva izplačila regresa v nedenarni obliki, kar pomeni, da mora delodajalec v skladu z zakonsko določeno minimalno višino regresa oz. v skladu z višino regresa, določeno v
kolektivni pogodbi, v roku izplačati v denarni obliki. ZDR-1 torej delodajalcu ne daje podlage, da bi lahko delodajalec svojo obveznost iz naslova plačila regresa za letni dopust izpolnil z nedenarno dajatvijo.

Menimo pa, da lahko delodajalec v skladu s kolektivno pogodbo, ki ga zavezuje ali na podlagi
internega akta, delavcu ob izplačilu minimalne višine regresa v denarni obliki, izplača tudi nedenarno obliko regresa kot bonus (vrednostni bon) torej ob tem, da je v zakonskem roku najmanj v višini minimalne plače oz. s kolektivno pogodbo določeno višino regresa izplačal v denarni obliki.

V tem pogledu seznanjamo z aktualno sodno prakso Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr. št. Pdp 356/2017 z dne 10. 8. 2017, ki je v sodbi zavzelo stališče, da vrednostnega bona v višini 500 EUR ni dopustno šteti za plačilo regresa za letni dopust za leto.

In prav tako je sodišče zavzelo stališče, da ZDR-1 v primeru nelikvidnosti ne predvideva možnosti nadomestitve plačila regresa za letni dopust z drugačno in nedenarno obliko plačila regresa. Nadalje se pravica delavca do sorazmernega regresa povezuje s pravico do sorazmernega dela letnega dopusta, in sicer je v 4. odst. 131. člena ZDR-1 določeno, da če ima delavec pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta, ima pravico le do sorazmernega dela regresa. V skladu z določili ZDR-1 je torej pravica do letnega dopusta pogoj, da zaposleni pridobi pravico do regresa.

Pravica do sorazmernega dela letnega dopusta je urejena v 161. členu ZDR-1, kjer je določeno, da delavec, ki sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta, ima pravico do 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve. Ker ima delavec pravico do 1/12 letnega dopusta s tem pridobi pravico do 1/12 celotne vsote regresa za letni dopust za vsak mesec dela v posameznem koledarskem letu.

Zaposlenemu pripada en regres v koledarskem letu, tudi če med letom preide od enega delodajalca k drugemu. V takem primeru vsak od delodajalec izplača sorazmerni del regresa, glede na trajanje delovnega razmerja pri njem.

V primeru, da je delodajalec delavcu že izplačal celotni regres, delavcu pa je nato delovno razmerje med letom prenehalo, je dolžan delodajalcu vrniti znesek preveč izplačanega regresa, saj je odpadla pravna podlaga za izplačilo slednjega v presežnem znesku.[2]

Predlagamo, da se delodajalec z delavcem o tem lahko dogovori ob prenehanju delovnega razmerja. Če do dogovora ne pride, lahko delodajalec vračilo izterja le po sodni poti.

Zaključek za regres za letni dopust

Področje letnega dopusta in regresa za letni dopust je v praksi vedno aktualno, pri čemer se odpirajo tudi vedno nova vprašanja. Svetujemo, da delodajalci pri urejanju teh vprašanj, poleg spoštovanja zakonske ureditve in morebitne ureditve v kolektivnih pogodbah, ki zavezujejo delodajalca, vedno upoštevajo tudi namen pravice do letnega dopusta in regresa za letni dopust.

Podrobnejšo razlago zakonodaje s komentarji najdete v našem vrhunskem priročniku s portalom:

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja