Košarica

02 250 18 00 | info@zfm.si | O nas

Prijava v portal: 

Prijava

Želite podporo?

Pokličite nas: 02 250 18 00

Družabna omrežja

Regres javni sektor

Regres javni sektor
Regres javni sektor

Regres javni sektor, je pravica in je vezan na pravico do letnega dopusta. Če ima delavec pravico do letnega dopusta, ima tudi pravico do regresa za letni dopust. Podrobneje si lahko preberete v našem priročniku s portalom za javni sektor zakon o delovnih razmerjih.

Delodajalec je dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres javni sektor za letni dopust najmanj v višini minimalne plače (131. člen ZDR-1). Regres javni sektor za letni dopust mora delodajalec zagotoviti praviloma do 1. julija tekočega koledarskega leta oziroma najkasneje do 1. novembra tekočega leta, če ima delodajalec likvidnostne težave in če to določa kolektivna pogodba dejavnosti.

Če navedena pogoja (nelikvidnost in določitev v kolektivni pogodbi) nista izpolnjena, je obvezno izplačilo regresa v javnem sektorju za letni dopust najkasneje do 1. julija tekočega leta.

Delodajalec je delavcu v javnem sektorju, s katerim je sklenil delovno razmerje v tekočem koledarskem letu in delavec v tem koledarskem letu ne bo pridobil pravice do celotnega letnega dopusta, do 1. julija tekočega koledarskega leta dolžan izplačati tolikšen del regresa javni sektor za letni dopust, kolikor znaša pridobljeni sorazmerni del do 1. julija.

Preostali del (sorazmernega) regresa v javnem sektorju za letni dopust je delodajalec dolžan izplačati najkasneje do konca tekočega koledarskega leta oziroma do prenehanja delovnega razmerja.

Če je delavec upravičen le do sorazmernega dela letnega dopusta, ker ni zaposlen celo koledarsko leto, ima posledično tudi pravico do sorazmernega dela regresa za letni dopust.

Če povzamemo: če ima delavec v koledarskem letu pravico do celotnega letnega dopusta, ima tudi pravico do celotnega regresa, če pa ima delavec v koledarskem letu pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta, ima pravico do sorazmernega dela regresa za letni dopust (četrti odstavek 131. člena ZDR-1).

Zakon o delovnih razmerjih določa, da ima delavec pravico do minimalnega letnega dopusta, ki ne more biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. V zvezi s tem je treba omeniti, da zahteva po enakem obravnavanju delavcev s krajšim delovnim časom glede pravice do letnega dopusta izhaja tudi iz Konvencije MOD št. 132 o plačanem letnem dopustu.

Tako ima delavec, ki dela s krajšim delovnim časom, pravico do celotnega dopusta in ne samo sorazmernega dela letnega dopusta.

To pa seveda pomeni tudi, da ima delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu, pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas, ima pa pravico do plačila za delo po dejanski delovni obveznosti ter druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot delavec, ki dela polni delovni čas, če ZDR-1 ne določa drugače.

V javnem sektorju glede regresa za letni dopust ZDR-1 ne določa drugače, zato ima delavec, ki dela krajši delovni čas skladno s 67. členom ZDR-1, pravico do celotnega regresa za letni dopust.

V skladu s petim odstavkom 131. člena ZDR-1 je torej delavec upravičen do izplačila regresa za letni dopust sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, razen v primerih, ko delavec dela krajši delovni čas v skladu s 67. členom ZDR-1, v teh primerih ima pravico do celotnega regresa.

Če je torej delavec zaposlen s krajšim delovnim časom, ima pravico do sorazmernega dela regresa za letni dopust glede na trajanje delovnega časa.

Glede roka za izplačilo regresa za letni dopust v javnem sektorju še vedno velja ureditev iz drugega odstavka 131. člena ZDR-1, po kateri se mora regres za letni dopust delavcu izplačati najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta.

V javnem sektorju se regres za letni dopust praviloma izplačuje pri majski plači, torej pri izplačilu plače v juniju.

Praviloma se ta rok za izplačilo regresa tudi dogovori s sindikati javnega sektorja v kolektivni pogodbi ob vsakoletnih pogajanjih za dogovor o višini regresa za konkretno leto. ZDR-1 sicer tudi omogoča, da se s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti dogovori, da se regres izplača tudi po 1. juliju, a najkasneje do 1. novembra, če se delodajalec znajde v resnih likvidnostnih težavah. 

Regres za javni sektor se sicer lahko izplača tudi v več delih, vendar mora biti zadnji del izplačan najkasneje do predpisanih rokov.

V primeru, da zaposleni sklene delovno razmerje po datumu, ko se je pri delodajalcu izplačeval regres za letni dopust, tudi takšnemu delavcu pripada pravica do regresa za letni dopust v sorazmernem delu trajanja delovnega razmerja v tem koledarskem letu. 

Regres javni sektor se temu zaposlenemu izplača kasneje, najkasneje do konca koledarskega leta.

Podrobneje o tem zveste na portalu s priročnikom Zakon o delovnih razmerjih v praksi:

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja