Košarica

02 250 18 00 | info@zfm.si | O nas

Prijava v portal: 

Prijava

Želite podporo?

Pokličite nas: 02 250 18 00

Družabna omrežja

Raziskave mnenja in odnosa zaposlenih

Pozor: Raziskave kažejo, da zadovoljstvo zaposlenih ni hkrati tudi garancija za učinkovitost zaposlenih. Zelo (preveč) zadovoljni zaposleni lahko posledično niso pripravljeni sprejemati sprememb in novosti in tudi niso motivirani, da bi izboljšave predlagali. Zato se v sodobnih raziskavah ugotavlja tudi lojalnost ali pripadnost organizaciji, pripravljenost na učenje in motiviranost zaposlenih. Zadnje so v angleški literaturi združili pod pojmom zavzetost zaposlenih (employee engagement.)

Pogosto pri raziskavah mnenj in odnosa zaposlenih uporabljamo vprašalnike, s katerimi posameznike prosimo, da svoje stališče izrazijo s stopnjo strinjanja z dano trditvijo na t.i. Likertovi lestvici. Primer take lestvice je lestvica od 1 do 5, kjer 1 pomeni ‘zelo slabo’ in 5 ‘zelo dobro’.

Rezultate običajno predstavljamo s kombinacijo dveh vrst meril: z merami srednjih vrednosti (aritmetična sredina oziroma povprečje, modus, mediana) in merami razpona oziroma razpršenosti (standardni odklon oz. odmik, kvartili).

Pozor: Najbolj pogosto se mnenja zaposlenih prikazujejo zgolj s povprečjem ocen. Vendar pa moramo biti pri interpretaciji rezultatov previdni. Na primer, teoretično je možno, da so trije od šestih udeležencev trditev ocenili z 1, preostali trije pa s 5. Povprečje v tem primeru znaša 3 − ‘dobro’. Rezultat bi lahko prehitro interpretirali, da je mnenje skupine glede določene trditve kot dobro. V resnici pa je polovica posameznikov zelo zadovoljna, druga polovica pa zelo nezadovoljna. Zato moramo podatke interpretirati tudi z drugimi merami. Najpogosteje se uporablja kombinacija povprečja in standardnega odklona. Če so vse ocene 1 podali sodelavci iz iste organizacijske enote, bi s povprečjem zlahka prezrli morebitni problem. Zato vedno pogledamo tudi standardni odklon, ki nam pove, kako enotni so bili ocenjevalci. Kadar je standardni odklon velik, je smiselno narediti dodatne analize.

Nadaljnjo analizo lahko izvedemo s primerjavami. Primerjamo lahko:

  • dve spremenljivki

Na primer zanima nas, ali obstaja povezava med zadovoljstvom z delom in zadovoljstvom z organizacijo delovnega časa. To povezavo lahko analiziramo z izračunom korelacije. Pri interpretaciji pa moramo biti previdni, saj nam korelacija ne pove, kaj je vzrok in kaj posledica. Pove nam lahko zgolj, da je zadovoljstvo z delom odvisno tudi od zadovoljstva z organizacijo delovnega časa (moč korelacije) in ali ta zadovoljstvo povečuje ali zmanjšuje (smer korelacije);

  • rezultate ponovitev raziskave (longitudinalne raziskave)

Izračunamo lahko indeks, kjer za osnovo vzamemo rezultate raziskave v prvem letu in jih primerjamo z rezultati raziskave v drugem letu. Tokrat med seboj primerjamo dve isti spremenljivki, merjeni v različnem času. Tako ugotavljamo trend – ali je nekaj v porastu ali pada;

  • primerjamo rezultate med posameznimi organizacijskimi enotami, po demografskih spremenljivkah ali pa z drugimi podjetji

Tako lahko na primer primerjamo rezultate med oddelki glede na spol, pozicijo (vodje, sodelavci), dobo zaposlitve v podjetju ipd.

Pri vseh primerjavah pa moramo vedno pogledati tudi, ali je razlika statistično značilna.

 

Sodobna orodja vodenja

 

Več o tej temi preberite v priročniku Sodobna orodja vodenja

 
Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja