Košarica

02 250 18 00 | info@zfm.si | O nas

Prijava v portal: 

Prijava

Želite podporo?

Pokličite nas: 02 250 18 00

Družabna omrežja

Promocija zdravja na delovnem mestu

Promocija zdravja na delovnem mestu je proces, ki omogoča ljudem, da povečajo nadzor nad svojim zdravjem in si ga po možnosti celo okrepijo.

Promocija zdravja v delovnem okolju pa pomeni vlaganje skupnih naporov delodajalcev, delavcev in družbe za izboljšanje zdravja in dobrega počutja delavcev.

Prednostna področja promocije zdravja so: zdravju naklonjena oz. v zdravje usmerjena javna politika oz. politika zdravja, skrb za varno in zdravo življenjsko in delovno okolje, krepitev aktivnosti skupnosti za ustvarjanje zdravja, razvijanje osebnih veščin z večjim nadzorom nad lastnim zdravjem in izbiro ciljev, ki vodijo k boljšemu zdravju, ter preusmeritev zdravstvene dejavnosti h krepitvi zdravja in ne zgolj preprečevanju in zdravljenju bolezni.

Promocija zdravja na delovnem mestu posredno vpliva tudi na promocijo kakovosti in produktivnosti ter prispeva k pozitivnejši podobi podjetja.

Promocija zdravja na delovnem mestu koncept

Promocija zdravja na delovnem mestu obsega izboljšanje zmogljivosti posameznika (ameriški model, ozaveščenost, izobraževanje, znanje) in optimalne ureditve delovnega in širšega okolja (evropski model, upravnopravni, tehnični in organizacijski ukrepi).

Programi promocije zdravja v konkretnem podjetju so lahko usklajeni s splošno začrtanimi cilji krepitve zdravja populacije, če pa želijo biti resnično uspešni, morajo biti zasnovani na konkretnih težavah, projektno pripravljeni, vodeni, spremljani in ovrednoteni ter vključeni v celostno politiko vodenja podjetja.

promocija zdravja na delovnem mestu

Promocija zdravja na delovnem mestu

Simptomatično za slovenske razmere je, da je zdravje zaposlenih med vsemi dejavniki kakovosti delovnega življenja determinirano predvsem z možnostjo zadovoljitve potreb po varnosti (v pogledu fizične varnosti delovnega mesta) kot elementa dejavnika »imeti«. Dviganje konkurenčnosti in ekonomske uspešnosti na račun investicij v izboljšanje kakovosti fizičnega delovnega okolja je kratkovidno početje, saj na daljši rok zaradi neugodnih zdravstvenih posledic slabita delovna sposobnost in posledično produktivnost delovne sile, stroški dela pa se ob stroških zdravljenja in stroških zaradi povečanih bolniških izostankov (plačani bolniški stalež) kvečjemu povečajo.

Na bolezenski absentizem (odsotnost) kot segment splošnega absentizma pri nas vplivajo fizična varnost zaposlitve, avtonomija časa in delovna satisfakcija celo bolj kot preostale možnosti za zadovoljitev potreb »biti«, »ljubiti« in »imeti« (plača). Ta absentizem pa je očitno mogoče najbolj zmanjšati prav z dvigom delavčeve (delovne) satisfakcije kot posledice ustrezne avtonomije delovnega časa in delovanja na dejavnik »imeti«, zlasti na fizično varnost zaposlitve.

Iz Resolucije o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu iz leta 2003 izhaja, da je bistveni cilj promocije zdravja na delovnem mestu, da se delavcem omogoči zdravo in varno delovno okolje, ohranja delovna sposobnost ter zmanjšata prezgodnje upokojevanje in pretirana odsotnost z dela zaradi bolezni, da se preprečijo poškodbe pri delu, poklicne bolezni ali bolezni, ki bi jih povzročilo ali bi nanje vplivalo delo, okolje, življenjski stil ali socialne determinante, da se omogoči optimalno ravnotežje med ekonomskim interesom in delovno zmožnostjo za vse zaposlene, da se ohrani splošno življenjsko okolje in omogoči proizvodnja zdravih in okolju prijaznih proizvodov za ljudi.

Izvajanje promocije zdravja na delovnem mestu

Promocija zdravja na delovnem mestu in njeno izvajanje v delovnem okolju, je v mnogočem enostavnejše, saj imamo opravka s skupino prebivalcev, ki jo druži veliko skupnih imenovalcev.

Lažje je opredeliti ekonomski učinek promocije zdravja in oceno rentabilnosti vlaganja dodatnih sredstev v izboljšanje zdravja delavcev s kazalniki zdravstvenega stanja delavcev, ki so dobro definirani in jih v naši državi nekaj tudi zbiramo (npr. bolniški dopust).

Taka promocija zdravja na delovnem mestu mora biti vedno usmerjena v potrebe skupine delavcev, ki jim je namenjena. Vanjo morajo biti vključeni poleg vodstva še delavski svet, sindikat in predvsem tudi delavci sami. Pomembno je, da se delavci poistovetijo z načeli promocije zdravja in programov v njihovem podjetju ter da je temeljita in da poseže na vsa področja, ki se ob analizi pokažejo kot pomembna. Vanjo naj bodo torej vključeni različni (ne le zdravstveni) strokovnjaki.

Promocija zdravja na delovnem mestu mora biti učinkovita in ekonomsko koristna. Sposobni moramo biti dokazati, da so naša priporočila in programi dosegli cilje, in to na ekonomsko najbolj racionalen način.

Promocija zdravja na delovnem mestu je integriran proces; je kombinacija promocije zdravja v celoti in dobrega počutja z bolj tradicionalno metodo za ohranjanje zdravja in varnosti na delovnem mestu. Zato ima naslednje posebnosti:

  • nanaša se na vse skupine delavcev,
  • usmerjena je v zdravje in ne v bolezen,
  • usmerjena je v področja, za katera vemo, da so glede vzdrževanja zdravja problematična,
  • za svoje uresničevanje uporablja zelo različne, vendar komplementarne metode,
  • pomembno je aktivno sodelovanje delavcev,
  • to ni primarno medicinska dejavnost, ampak mora biti del organizacije delovnega procesa in delovnih razmer v podjetju.

Da bi poenotili proces in osnovna načela promocije zdravja na delovnem mestu v državah EU, je bila leta 1997 v Luksemburgu sprejeta Luksemburška deklaracija o promociji zdravja na delovnem mestu. Ta deklaracija opredeljuje promocijo zdravja v delovnem okolju kot obveznost delodajalca posledico skupnih naporov delodajalcev, delavcev in družbe v izboljševanju zdravja in dobrobiti delavcev.

Cilj »zdravi ljudje v zdravem podjetju« je mogoče doseči le, če se držimo naslednjih vodil:

1. vsi zaposleni morajo biti vključeni – sodelovanje,

2. promocija zdravja na delovnem mestu mora biti vključena v vse pomembne odločitve v podjetju na vseh področjih organizacije – vključevanje,

3. vsi ukrepi in programi promocije zdravja v delovnem okolju morajo biti oblikovani po načelu »reševanja težav«: najprej je potrebna analiza potreb, oblikovanje prednostne liste, načrtovanje, vgrajevanje, stalna kontrola in ovrednotenje – projektno vodenje,

4. promocija zdravja na delovnem mestu vključuje aktivnosti, usmerjene v posameznika in na okolje iz različnih smeri. To je kombinirana strategija zmanjševanja tveganja, razvojem zaščitnih dejavnikov in potencialov zdravja – vsestranskost.

Delovno mesto na različne načine vpliva na zdravje delavcev. Delo jim lahko škoduje zaradi obremenitev in škodljivosti na delovnih mestih, zaradi nezadostnega znanja in veščin za opravljanje dela ali zaradi pomanjkanja medsebojnega sodelovanja s sodelavci. Hkrati pa je delo lahko vir osebnega razvoja in zvišanja osebnih znanj in veščin.

Upravljanje zdravja na delovnem mestu obsega optimizacijo organizacije dela in okolja, promocijo dejavnega sodelovanja vseh vpletenih in podporo za razvoj osebja. Usmerjeno je tako v zdravo oblikovanje poteka dela kot v spodbude za z zdravjem povezano odgovorno vedenje delavcev. Tako se okrepijo vse možnosti za zdravje v podjetju oz. organi- zaciji (ustanovi) in promovirajo ustvarjalne možnosti in obveza zaposlenih.

Vedno mora biti usmerjena v tiste težave, ki jih imajo delavci v podjetju, in proti tistim obremenitvam in škodljivostim, ki jih delavci občutijo kot težavo in kot take tudi ocenimo v analizi tveganja.

Promocija zdravja na delovnem mestu mora vključevati tudi teme o zdravem prehranjevanju, o preprečevanju stresa, o preprečevanju poškodb na delu in tudi zunaj delovnega časa, o škodljivi rabi alkohola in drugih psihotropnih snovi ter številne druge teme, ki so pomembne za zdravje ljudi.

Vse raziskave kažejo, da so ljudje z nižjo izobrazbo več na bolniškem dopustu in je njihovo zdravje ponavadi slabše, vendar ne vedno v povezavi z večjimi obremenitvami na delovnih mestih. Redko sami segajo po zdravstvenovzgojnih gradivih in zato je treba izkoristiti vsako priložnost, da se jim razloži pomen določenih življenjskih navad in tudi razvad, ki posebej usodno vplivajo na kakovost njihovega življenja.

Zaradi te ekstenzivne definicije mora biti promocija zdravja del aktivnosti vseh, ki delujejo na delovnih mestih.

Promocija zdravja na delovnem mestu vpliva na številne dejavnike, ki izhajajo iz delovnih razmer in lahko vplivajo na zdravje delavcev:

  • postavlja delavce v ospredje kot pogoj za uspeh podjetja in ne kot strošek delodajalca,
  • s spremembo kulture in principov vodenja vzpostavlja sodelovanje delavcev in spodbuja motivacijo in odgovornost zaposlenih,
  • uvaja tako organizacijo dela, ki zagotavlja ravnotežje med zahtevami dela, lastno kontrolo nad delom in ravnijo izobrazbe ter potrebno družbeno podporo,
  • intenzivno povezuje promocijo zdravja v delovnem okolju s kadrovsko politiko,
  • vpliva na koncept delovanja službe za varnost in zdravje pri delu.

Promocija zdravja na delovnem mestu mora biti vedno večsektorska in multidisciplinarna, da bi lahko bila uspešna, in vsi glavni akterji morajo trdno zaupati vanjo.

Promocije zdravja na delovnem mestu so očitne in se kažejo v dolgoročnem zniževanju kazalcev negativnega zdravja (bolniškega dopusta, poškodb pri delu, invalidnosti …), v večji motivaciji zaposlenih izboljšanem delovnem ozračju. Posledice so večja fleksibilnost, bolj odprta komunikacija in večja pripravljenost sodelovati v podjetjih.

Promocija zdravja v podjetjih vodi do večje dodane vrednosti tako, da prispeva k večji kakovosti izdelkov in storitev, večji inovativnosti in **ustvarjalnosti ter večji delovni storilnosti. Promocija zdravja na delovnem mestu je tudi dejavnik prestiža, saj prispeva k javni podobi podjetja.

Promocija zdravja na delovnem mestu najprej pokaže svojo učinkovitost ter stroške in koristi v zmanjševanju kazalcev negativnega zdravja, končno pa tudi s povečevanjem produktivnosti. To je logična posledica bolj zdrave in motivirane delovne sile, višje morale in izboljšanih delovnih razmer.

Prednosti programov promocije zdravja na delovnem mestu so naslednje:

  • večina odraslih ljudi preživi večino svojega časa na delovnih mestih,
  • delavci oblikujejo tudi mnenja neaktivnega dela prebivalstva,
  • stopnja sodelovanja v promociji zdravja na delovnih mestih je višja kot kjer koli drugje,
  • v Evropi je delovno okolje večinoma urejeno z zakoni, treba jim je le dodati določene nove praktične smernice,
  • na delovnih mestih so prisotne vse socialne kategorije, zato jim lahko zagotovimo enake možnosti in enakopravnost,
  • večino stroškov promocije zdravja na delovnem mestu in izobraževalnih aktivnosti prevzamejo delodajalci,
  • delavci določene cilje lažje dosežejo skupaj, kot bi jih dosegel vsak sam,
  • podjetja vidijo pozitivne učinke ne le v zvečani produktivnosti delavcev, ampak s promocijo zdravja na delovnih mestih tudi izboljšujejo svoj ugled v javnosti,
  • sindikati pridobivajo ugled, saj sta zdravje in dobro počutje delavcev prvi cilj v strategiji sindikatov,
  • skupnosti, v katerih delavci živijo, bolje napredujejo,
  • vse težja uskladitev zahtev na delovnih mestih in zasebnega življenja zaposlenih.

Zdravstvene težave ne bodo izginile, tudi zmanjšale se ne bodo, le njihova narava se bo spremenila. Monovzročnost, monomehanizme in monoizhodišča zamenjujejo polistanja, ki so za obravnavo še bolj zahtevna.

Spremenile so se vrednote v svetu nasploh, v celotni medicinski stroki, posebej pa v medicini dela, ki se mora sproti prilagajati spremembam v družbi in ekonomiji.

promocija zdravja na delovnem mestu

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja