Košarica0
Skupaj z DDV:0,00 €
Vaša košarica je trenutno še prazna!
Osebne odgovornosti direktorjev - pregled in ukrepi za zmanjšanje tveganj
PRIROČNIK

Osebne odgovornosti direktorjev - pregled in ukrepi za zmanjšanje tveganj


Cena:
(DDV in distribucijski stroški niso vključeni v ceno)
Izberite izdajo:
- +
PDF naročilnica Natisni Imate vprašanje

Predstavitev

Funkcija direktorja ne pomeni samo ugleda, ampak tudi visoko stopnjo odgovornosti. Odgovorni ste tako do svojih zaposlenih, družbenikov in delničarjev, kot tudi za izpolnitev obveznosti, ki vam jih nalaga zakonodaja na kadrovskem, finančnem in pravnem področju.

Nedvomno je delo direktorja izredno zahtevno, odgovorno in stresno, še posebej, ker ste za morebitne napake civilno in kazensko osebno odgovorni v višini več tisoč evrov. Pri svojem delu naletite na številne pasti in tveganja, ki nastanejo zaradi težav z obvladovanjem obširne zakonodaje.

Prednosti priročnika

  1. Poslovali boste v skladu z aktualno zakonodajo – praktična pojasnila zakonodaje s primeri in takoj uporabni vzorci ter obrazci z opozorili, na kaj mora direktor posebej paziti;
  2. Izognili se boste nepotrebnim tveganjem – uporabite v praksi preverjene ukrepe za zmanjšanje tveganj in se izognite pastem zaradi težav z obvladovanjem obširne zakonodaje;
  3. Hiter in enostaven dostop do vsebin kadarkoli in kjerkoli – vsebine, posodobljene v skladu z aktualno zakonodajo, so vam vedno na voljo na vašem osebnem računalniku in mobilni napravi.

Prednosti poslovne izdaje

 

Poslovna izdaja

  • Priročnik v tiskani obliki
  • Digitalna izdaja celotnega priročnika
    • hitra navigacija po celotni vsebini priročnika
    • praktični iskalnik po ključnih besedah
    • hiter dostop do vzorcev
  • za osebni/prenosni računalnik
  • za mobilne naprave

Kazalo

Vsebina

Odškodninska odgovornost direktorja (Kristijan Anton Kontarščak)
Splošno o odškodninski odgovornosti
Predpostavke odgovornosti
Razlogi za razbremenitev odgovornosti
Pravilo podjetniške presoje
Aktivna legitimacija za vložitev odškodninskega zahtevka
Odškodninska odgovornost direktorja družbe z omejeno odgovornostjo
Odškodninska odgovornost subjektov, ki opravljajo negospodarske dejavnosti
Primeri iz sodne prakse
Sklep in sodba Vrhovnega sodišča RS III Ips 75/2008
Sodba Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 168/2012

Kazenskopravna odgovornost direktorja (Kristijan Anton Kontarščak)
Predpostavke kazenske odgovornosti direktorja
Opis najbolj tipičnih kaznivih dejanj zoper gospodarstvo, za katera lahko odgovarja direktor
Povzročitev stečaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem
Oškodovanje upnikov
Poslovna goljufija
Ponareditev ali uničenje poslovnih listin
Zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti
Davčna zatajitev

Odgovornost direktorja za prekrške (Kristijan Anton Kontarščak)
Predpostavke odgovornosti
Izrekanje sankcij
Odgovornost direktorja kot odgovorne osebe
Sodna praksa

Obveznosti direktorja na pravnem področju (Kristijan Anton Kontarščak)
Obveznosti v zvezi s sklepanjem pogodb
Obveznosti v zvezi z izpolnjevanjem pogodb in možne posledice kršitev pogodb
Odškodninska odgovornost
Odgovornost za stvarne in pravne napake in produktna odgovornost
Odgovornost za stvarne napake
Odgovornost za pravne napake
Garancija za brezhibno delovanje prodane stvari
Odgovornost proizvajalca stvari z napako
Obveznost direktorja za zavarovanje obveznosti
Osebna zavarovanja
Stvarna zavarovanja
Menica in njen pomen v poslovni praksi
Izvršnica

Odgovornosti direktorja na kadrovskem področju (Kristijan Anton Kontarščak)
Obveznosti pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi in sankcije za prekrške
Javna objava prostega delovnega mesta oziroma vrste dela
Izbirni postopek
Obvestilo neizbranim kandidatom
Izročitev pisnega predloga pogodbe o zaposlitvi in pisne pogodbe o zaposlitvi
Posebnosti pri zaposlovanju javnih uslužbencev
Ureditev ključnih vprašanj v pogodbi o zaposlitvi, spremembe pogodbe o zaposlitvi in sprememba delodajalca
Konkurenčna klavzula – pogodbena prepoved konkurenčne dejavnosti
Izdelava modernega sistema nagrajevanja
Sprememba pogodbe ali sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi zaradi spremenjenih okoliščin
Sprememba delodajalca
Temeljne obveznosti delodajalca na podlagi pogodbe o zaposlitvi oz. veljavne zakonodaje z navedbo sankcij za primer kršitve
Obveznosti delodajalca
Omejitev sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas
Obveznosti v primeru nadurnega dela
Prepoved opravljanja dela preko polnega delovnega časa
Obveznosti glede razporejanja delovnega časa (148. člen ZDR-1)
Obveznosti glede nočnega dela
Obveznosti glede odmorov in počitkov
Obveznosti glede letnega dopusta
Obveznosti glede izobraževanja
Obveznosti pri povračilu stroškov v zvezi z delom
Obveznosti pri plačilu regresa
Obveznosti pri plačilu odpravnine ob upokojitvi
Obveznosti pri plačilu za delo
Obveznosti delodajalca v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Oblika in vsebina odpovedi
Vročitev odpovedi in obvestitev zavoda za zaposlovanje
Odpovedni roki redne odpovedi
Odpravnina
Obveznosti v zvezi z varstvom pri delu
Splošno o varnosti in zdravju pri delu
Zakonska ureditev varnosti in zdravja pri delu
Obveznosti pri zaposlovanju tujcev
Delovno dovoljenje
Splošne določbe o prijavi oziroma odjavi dela tujca
Kazenska odgovornost za kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost
Kršitev temeljnih pravic delavcev (196. člen KZ-1)
Šikaniranje na delovnem mestu (197. člen KZ-1)
Kršitev pravic pri zaposlovanju ali brezposelnosti (198. člen KZ-1)
Zaposlovanje na črno (199. člen KZ-1)
Kršitev pravic do sodelovanja pri upravljanju in kršitev sindikalnih pravic (200. člen KZ-1)
Ogrožanje varnosti pri delu (201. člen KZ-1)
Kršitev pravic iz socialnega zavarovanja (202. člen KZ-1)
Zloraba pravic iz socialnega zavarovanja (203. člen KZ-1)
Odškodninska odgovornost delodajalca in delavca
Odškodninska odgovornost delodajalca
Odškodninska odgovornost delavca

Obveznosti direktorja pri finančnem poslovanju (dr. Nadja Zorko)
Zaveze poslovodstva pri zagotavljanju kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti podjetja
Kapitalska ustreznost in upravljanje tveganj
Ključna poslovnofinančna načela, ki jih mora poznati poslovodstvo podjetja
Odgovornost poslovodstva, če družba postane plačilno nesposobna, kapitalsko neustrezna
Poročanje poslovodstva organom nadzora

Odgovornosti direktorja na računovodskem področju (Matjaž Kodrič)
Uvod
Računovodstvo
Računovodstvo gospodarske družbe
Vodenje in hramba poslovnih knjig
Sestavljanje in hramba letnega poročila
Priprava konsolidiranega letnega poročila in revidiranje letnega poročila
Predložitev letnega poročila zaradi objave
Prekrški
Ukrepi za zmanjšanje tveganj

Odgovornost direktorja na davčnem področju (mag. Lidija Robnik)
Povezane osebe po zakonu o dohodku pravnih oseb
Davčni inšpekcijski nadzor
Davčni prekršek, pogoste davčne napake in sankcije
Ugotavljanje davčnih napak
Primeri obračunov in poročanj dohodkov direktorjev


Poslovna izdaja priročnika vsebuje tudi:

  • Postopkovnike za pravilno ravnanje direktorja na kadrovskem in pravnem področju:
  • Aktivnosti v postopku sklepanja pogodbe o zaposlitvi
  • Aktivnosti v postopku izvajanja pogodbe o zaposlitvi
  • Aktivnosti v postopku uvedbe disciplinskega postopka
  • Aktivnosti v postopku redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga
  • Aktivnosti v postopku redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti
  • in ostale
  • Postopkovnike v zvezi z jamčevanjem za napake in garancije
  • Postopkovnike za pravilno ravnanje direktorja na davčnem in računovodskem področju
  • Vzorce
    • Objava prostega delovnega mesta
    • Pogodba o zaposlitvi
    • Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi
    • Menična izjava
    • in ostale
  • Dostop do aktualne zakonodaje

Preglejte vzorčne vsebine priročnika in vzorca

Aktualna vsebina

Primeri iz sodne prakse

Sklep in sodba Vrhovnega sodišča RS III Ips 75/2008

Dejansko stanje:

Tožeča stranka AAA je kot prodajalec z družbo S., d.o.o., kot kupcem sklenila pogodbo, s katero je prodala pet nepremičnin za skupno ceno 400,000.000 SIT. V pogodbi je bil določen rok za primopredajo 30. 6. 1999. Za morebitno zamudo s primopredajo je bila dogovorjena pogodbena kazen 0,5 odstotka od pogodbene vrednosti za vsak dan zamude.

Prodajalec je s primopredajo zamudil za devet dni, zaradi česar je kupcu plačal pogodbeno kazen v znesku 18,000.000 SIT.

Toženec je bil v času sklenitve pogodbe član, v času njene izpolnitve pa predsednik (dvočlanske) uprave tožeče stranke.

 

Odločitev Vrhovnega sodišča RS:

Vrhovno sodišče RS je s sodbo III Ips 75/2008 zavrnilo revizijo zoper sodbo. Pri tem je izreklo:

»20. /…/ Sodišče prve stopnje je svojo odločitev pravilno oprlo na določbo prvega odstavka 258. člena ZGD, ki določa, da morajo člani uprave pri vodenju poslov ravnati s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika, pri čemer se od njih zahteva postrožena – profesionalna skrbnost. Kaj predstavlja „vodenje poslov“ in kakšna vestnost in skrbnost pri tem se zahteva od članov uprave, je treba ugotavljati v vsakem primeru posebej in medsebojno povezano. Opredelitev zahtevane profesionalne skrbnosti lahko zlasti pri opustitvah – predstavlja tudi podlago za odgovor na vprašanje, kateri so tisti posli, ki jih „vodi“ uprava. Odgovornosti članov uprave za vodenje poslov ni mogoče opirati le na podroben opis njihovih del in nalog, ampak jo je treba pojmovati širše. Revizijsko sodišče pri odločanju v tej zadevi ni prezrlo – tudi primerjalnopravno uveljavljenega – stališča, da bi pretirano stroge zahteve do članov uprave lahko predstavljale hladno prho za potrebno podjetnost, ki je nujno zvezana tudi s tveganji. Vendar je v tem primeru treba upoštevati, da ni šlo za poslovno odločitev, ki bi se pozneje izkazala za zgrešeno, ampak za opustitev dolžne skrbnosti – ki je imela povsem jasne in predvidljive posledice.

21. Teorija navaja kot naloge uprave planiranje, koordiniranje (organiziranje) in nadzor. To stališče sicer ne pomeni, da bi morala uprava koordinirati delo vseh zaposlenih in nadzorovati vsako ravnanje vsakega zaposlenega ter odgovarjati zanj. To gotovo ne velja za vsa rutinska opravila, ki jih od zaposlenih terja izvajanje dejavnosti gospodarske družbe. Vendar pa se člani uprave ne morejo zgolj s posplošenim sklicevanjem, da izvajanje posameznih opravil ne sodi v delokrog uprave, izogniti odgovornosti za (ne)dosego rezultata pri izpolnjevanju sprejetih obveznosti gospodarske družbe, ki niso del rutine v rednem poslovanju, ampak predstavljajo posle, ki imajo za družbo poseben pomen in lahko povzročajo ekonomske učinke, ki odstopajo od učinkov vsakodnevnega poslovanja družbe. Dezinvestiranje z odprodajo pomembnega dela osnovnih sredstev vsekakor sodi med takšne posle. To še toliko bolj velja v tem primeru, kjer je bila dogovorjena zelo ostra sankcija za nepravočasno izpolnitev obveznosti (pol procenta pogodbene vrednosti za vsak dan zamude), zaradi česar bi morala biti uprava pri organizaciji in nadzoru izvedbe posla še posebej pozorna. V postopku je bilo tudi ugotovljeno, da je bilo za pravočasno in pravilno izpolnitev pogodbene obveznosti treba storiti številna zelo različna opravila. Revizijsko sodišče zato pritrjuje stališču prvostopenjskega sodišča, da je primopredaja celega kompleksa nepremičnin predstavljala posel, za katerega skrbno in vestno vodenje in nadzor nad njim mora odgovarjati uprava. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil toženec že kot član uprave seznanjen z bistvenimi elementi Pogodbe in s kadrovskimi zmogljivostmi tožeče stranke ter da je bilo glede na čas sklenitve posla več kot dovolj časa, da izpelje ustrezne organizacijske ukrepe za zagotovitev pravočasne primopredaje, česar pa ni storil. To pa zadošča za sklep, da v tem primeru toženec ni ravnal s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika.«

 

Poslovna goljufija

Kaznivo dejanje poslovne goljufije je opredeljeno v 228. členu KZ-1, ki določa, da se tisti, ki pri opravljanju gospodarske dejavnosti – pri sklenitvi ali izvajanju pogodbe ali posla – preslepi drugega s prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene, ali s prikrivanjem, da obveznosti ne bodo ali ne bodo mogle biti izpolnjene, zaradi delne ali celotne neizpolnitve obveznosti pa si pridobi premoženjsko korist ali nastane za stranko ali koga drugega premoženjska škoda, kaznuje z zaporom do petih let.

Poslovna goljufija je eno pogostejših kaznivih dejanjih, ki jih storijo direktorji. Čeprav se tega direktorji v praksi pogosto ne zavedajo, govorimo o poslovni goljufiji vedno, ko direktor v imenu družbe naroči določeno storitev ali blago in se pri tem zaveže, da ga bo plačal, pa ga brez nekega utemeljenega razloga pozneje ne plača. Če ga namreč brez utemeljenega razloga na plača, kaže na to, da direktor že ob sklenitvi oziroma pri izvajanju posla ni imel namena izpolniti obveznosti družbe.

Navedeno kaznivo dejanje se lahko stori zgolj naklepno, in sicer je to obarvani naklep – goljufivi namen, ki ga mora imeti direktor pri izvršitvi navedenega kaznivega dejanja.

Primer

Direktor naroči blago v vrednosti 200.000 evrov in se zaveže, da ga bo plačal naslednji dan po prejemu, pri tem pa ne ve, da je na dan naročila neki drugi partner vložil začasno odredbo, s katero je bilo družbi prepovedano razpolagati s sredstvi družbe na TRR, zato družba ob zapadlosti ni sposobna plačati 200.000 evrov. V tem primeru pri direktorju ni podan goljufiv namen – nasprotni stranki namreč ni prikrival obstoja začasne odredbe, saj sam zanjo ni vedel.

Da direktor lahko odgovarja za kaznivo dejanje poslovne goljufije, morajo biti podani vsi naslednji znaki:

  • kaznivo dejanje se lahko stori zgolj pri opravljanju gospodarske dejavnosti;

  • direktor mora preslepiti drugega, kar lahko stori bodisi z aktivnim ravnanjem, to je s prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene, bodisi z opustitvijo, to je s prikrivanjem, da obveznosti ne bodo ali ne bodo mogle biti izpolnjene, čeprav bi ob dolžni skrbnosti moral nasprotno stranko opozoriti, da obveznosti ne bodo izpolnjene. Torej mora biti podan goljufivi namen storilca. Preslepitev se lahko zgodi v fazi sklenitve ali izvajanja pogodbe (npr. med izvajanjem pogodbe ena pogodbena stranka ugotovi, da ne bo mogla izpolniti svoje obveznosti, a o tem ne obvesti nasprotne pogodbene stranke). Iz Sodbe I Ips 60/2008 izhaja, da pri tem kaznivem dejanju ni potrebno, da je goljufivi namen pri storilcu podan že od vsega začetka, torej od sklenitve posla, temveč je izvršitev dejanja mogoča tudi med izvajanjem posla. Kaznivo dejanje je storjeno, če storilec preslepi drugega, kar pomeni, da pri njem ustvari zmotno predstavo o kakšnih okoliščinah ali ga pusti v zmoti o obstoju oziroma neobstoju določenih okoliščin. Nastanek škode, ki je posledica storjenega kaznivega dejanja, je vselej pogojen z dejanjem storilca. Abstraktno besedilo tega člena ne zahteva nekega aktivnega ravnanja oškodovanca kot posledico aktivnosti storilca. Dejstvo, da je preslepitev storjena pri opravljanju gospodarske dejavnosti, pomeni, da je oškodovanca lažje preslepiti. Zapeljati v zmoto pri kaznivem dejanju poslovne goljufije lahko pomeni že sama okoliščina, da je storilec sklenil pogodbo s kasnejšim oškodovancem na način, s katerim je zagotavljal, da je posel zanesljiv, čeprav v resnici ni bil;

  • zaradi delne ali celotne neizpolnitve obveznosti si direktor pridobi premoženjsko korist ali nastane za stranko ali koga drugega premoženjska škoda.

Poslovna goljufija je tista goljufija, pri kateri storilec ali več storilcev v gospodarskem poslovanju goljufa osebe znotraj gospodarskega subjekta ali v poslovanju z drugimi gospodarskimi subjekti in fizičnimi osebami goljufa osebe v teh gospodarskih subjektih ali fizične osebe same. Pri tem je treba poudariti, da je glavna značilnost poslovne goljufije povzročitev zmote pri oškodovancu. Ker je zmota psihološki pojem, je treba upoštevati, da so le ljudje lahko v zmoti, ne morejo pa biti v zmoti sami gospodarski subjekti, če jih obravnavamo kot nekakšen depersonaliziran nadpojem, ne da bi pri tem upoštevali, da vse gospodarske in druge odločitve sprejemajo fizične osebe – navadno vodilni uslužbenci, kar je obdolženec bil, ali druge osebe, ki sestavljajo t. i. menedžerski sloj (tako Višje sodišče v Mariboru v sodbi I Kp 624/2008).

V praksi je bil spoznan za odgovornega obsojenec, ki je pri delavcih oškodovanca (družbi G. d.o.o.) ustvaril zmotno predstavo z lažno zavezo, da bo izpolnil svoje pogodbene obveznosti, torej da bo naročeno in že izdobavljeno sadje in zelenjavo plačal v roku dospelosti, potem ko so mu blago izročili, pa svojih pogodbenih obveznosti ni izpolnil. Torej je s svojo zavezo ustvaril zmotno predstavo in je družbo preslepil in zapeljal, da so mu izročili blago (tako sodba I Ips 92/2007).

Če je zaradi poslovne goljufije pridobljena velika premoženjska korist ali je nastala velika premoženjska škoda (več kot 50.000 evrov), se storilec kaznuje z zaporom od enega leta do desetih let.

Če je zaradi poslovne goljufije pridobljena majhna premoženjska korist ali je nastala majhna premoženjska škoda, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta3.

Kot izhaja iz sodne prakse, lahko o poslovni goljufiji govorimo tudi, če direktor ustvari vtis, da je posel zanesljiv, čeprav ni. Kot izhaja iz sodbe I Ips 123/2008, je obsojenec A. T. dejanje storil s tem, da je v novembru 2002 pri dogovarjanju o sklenitvi pogodbe za opravljanje špediterskega in carinskega poslovanja z družbo T., d. o. o., predstavniku te družbe zamolčal, da je njegova družba B., d. o. o., že od julija 2002 v postopku redne likvidacije. S tem je prikril, da njegova družba B. nima denarja, kot garancijo za plačilo pa je predstavniku družbe T. (B. T.) izročil dve podpisani menici družbe z menično izjavo in ga s tem preslepil, da je dne 2. 12. 2002 podpisal omenjeno pogodbo. Na podlagi opravljenih storitev je B. T. 29. 11. in 13. 12. 2002 izdal računa v skupnem znesku 5,511.394 tolarjev (22.998,64 evra), družba B. pa tega zneska ni poravnala. V tej zadevi je sodišče navedlo, da ne gre pritrditi zahtevi za varstvo zakonitosti obsojenčevega zagovornika, ki meni, da zamolčanje dejstva, da je podjetje v postopku redne likvidacije (torej, da se bo končal postopek likvidacije s poravnanjem vseh obveznosti), ni mogoče upoštevati kot izvršitveno dejanje po prvem odstavku 234. a-člena KZ. Dejstvo, da je gospodarska družba v postopku redne likvidacije, je za poslovnega partnerja vsekakor zelo pomemben podatek o pravnem statusu gospodarske družbe, saj kaže, da posluje družba pod posebnimi pogoji in da bo kmalu prenehala poslovati, pa čeprav s poravnanjem vseh obveznosti, kot izpostavlja zahteva. … Tega se je zagotovo zavedal tudi obsojenec, ki predstavniku B. T. ni povedal, da je njegova družba že od julija 2002 v postopku redne likvidacije, niti ob ustnem dogovarjanju za poslovno sodelovanje niti ob sklenitvi pisne pogodbe. Še več, A.T. je predložil star izpisek iz sodnega registra z dne 2. 6. 2002, ki ga je pridobil nekaj tednov, preden je bil sprejet sklep o likvidaciji, pri podpisovanju listin pa je uporabil žig, v katerem še ni bilo navedeno, da je družba v postopku likvidacije. Z opisanim ravnanjem je pri A. T. ustvaril vtis, da je dogovorjeni posel zanesljiv, in to še podkrepil z izročitvijo dveh podpisanih menic družbe z menično izjavo.

V sodbi I Ips 84/2009 je sodišče navedlo, da je storilec tega kaznivega dejanja storil dejanje tako, da je preslepil drugega (pri drugi osebi ustvaril zmotno predstavo o kakšnih okoliščinah) ali ga pustil v zmoti o obstoju oziroma neobstoju določenih okoliščin. Kaznivo dejanje je bilo dokončano s tem, da je nastala za stranko ali koga drugega premoženjska škoda (prepovedana posledica). Nastanek škode pa mora biti vedno pogojen z dejanjem storilca, kar pomeni, da mora biti med goljufivim ravnanjem storilca in nastankom škode podana vzročna zveza. Zakonsko besedilo namreč ne predvideva nekega aktivnega ravnanja oškodovanca kot posledico storilčevih aktivnosti (tako kot pri kaznivem dejanju goljufije, kjer pretežni del aktivnosti, s katerimi nastane škoda, izvrši oškodovanec sam). Okoliščina, da je preslepitev storjena pri opravljanju gospodarske dejavnosti, že sama po sebi pomeni, da je oškodovanca lažje preslepiti. Narava pravnih poslov in odnosov storilcem vsaj v pretežnem številu primerov ne nalaga dolžnosti, da bi pogodbene partnerje obveščali o finančnem in bilančnem stanju svoje gospodarske družbe oziroma podjetja, razen če posamezni gospodarski partner tega izrecno ne zahteva. Kot izhaja iz opisa dejanja, je obsojenec dejanje storil s tem, da je v času od 3. 11. 2003 do 26. 12. 2003 kot odgovorna oseba družbe G., d.o.o., na različnih cestninskih postajah ali bencinskih servisih ali uporabljal ali odredil uporabo treh kreditnih kartic Magna, izdanih na ime družbe, čeprav je vedel, da je družba v finančnih težavah in da obveznosti, nastale z uporabo kreditnih kartic, ob dospetju ne bodo plačane – in tudi niso bile v višini 312.497,62 tolarja (1.304,03 evra), za kolikor je bila oškodovana družba P., d. d. V obravnavanem primeru je obsojenec dejanje storil pri opravljanju gospodarske dejavnosti, saj je kot odgovorna oseba (pravilno zastopnik oziroma poslovodja ali direktor) družbe G. d.o.o. uporabljal oziroma odredil uporabo kreditnih kartic, izdanih na ime gospodarske družbe. Očitek, vsebovan v izreku, se torej izrecno nanaša na poslovanje gospodarske družbe G., katere osnovna dejavnost je bila trgovina, torej gospodarska dejavnost, v katero so bili za doseganje gospodarskih učinkov vključeni tudi prevozi in plačila za cestnine in gorivo.

 

Odškodninska odgovornost

Ob kršitvi pogodbe je družba dolžna nasprotni stranki povrniti škodo, ki ji je nastala zaradi kršitve pogodbe. 239. člen OZ določa, da je upnik upravičen zahtevati od dolžnika izpolnitev obveznosti, dolžnik pa je dolžan to izpolniti pošteno v vsem, kot se glasi. Če dolžnik ne izpolni obveznosti ali zamudi z njeno izpolnitvijo, je upnik upravičen zahtevati tudi povrnitev škode, ki mu je zaradi tega nastala. Družba se lahko razbremeni odškodninske obveznosti zgolj, če dokaže, da ni mogla izpolniti svoje obveznosti oziroma da je zamudila z izpolnitvijo svoje obveznosti zaradi okoliščine, nastale po sklenitvi pogodbe, ki je ni mogla preprečiti ne odpraviti in se ji tudi ne izogniti. Razlog za razbremenitev odgovornosti bo tako zgolj takšna nova okoliščina, ki jo družba kot profesionalni udeleženec oziroma njen direktor ob ustrezni skrbnosti ni mogel preprečiti niti odpraviti in se ji tudi ne izogniti.

Primer

Družba A se zaveže družbi B, da bo v treh mesecih zgradila sončno elektrarno. Gradnja traja pet mesecev. Družba A se izgovarja, da je zamuda nastala zaradi velikega povpraševanja pri proizvajalcu sončnih panelov, zaradi česar mu ti niso bili pravočasno dobavljeni in posledično družba ni mogla pravočasno zgraditi sončne elektrarne. Od povprečno skrbnega dobrega gospodarja se pričakuje, da se že pred sklenitvijo posla pozanima, ali bo lahko v določenem roku izpolnil svoje obveznosti in ali mu bodo lahko podizvajalci pravočasno dobavili blago. Glede na navedeno bi bila družba A dolžna že pred sklenitvijo pogodbe preveriti, kakšne so razpoložljive zmogljivosti dobaviteljev sončnih panelov, in temu ustrezno prilagoditi rok za zgraditev sončne elektrarne, ker pa tega ni storila, je odgovorna za zamudo.

Ko ne more v postopku pogajanj doseči zavarovanja za vsa bodoča tveganja oziroma vseh bodočih tveganj ne more ustrezno vključiti v pogodbo, lahko direktor predlaga, da se v pogodbo vključijo določbe, s katerimi se:

  • omeji oziroma izključi odgovornost družbe. V tej zvezi 242. člen OZ določa, da ni mogoče izključiti odgovornosti dolžnika za naklep ali hudo malomarnost, kar pomeni, da je dopustno izključiti oziroma omejiti zgolj odškodninsko odgovornost, ki je posledica majhne malomarnosti. Vendar lahko sodišče na zahtevo zainteresirane stranke razveljavi pogodbeno določilo o izključitvi odgovornosti za lahko malomarnost, če takšen sporazum izhaja iz monopolnega položaja dolžnika ali sploh iz neenakopravnega razmerja med pogodbenikoma;

  • določi maksimalni znesek odškodnine, za katerega lahko odgovarja morebitni kršitelj pogodbe, če tako določen znesek ni v očitnem nesorazmerju s škodo ali če za posamezen primer zakon ne določa kaj drugega. Vendar tudi ob limitirani škodi lahko upnik zahteva celotno popolno odškodnino, če je dolžnik kršil pogodbo namenoma ali iz hude malomarnosti.

Zelo pomembno je tudi, da se direktor družbe zaveda, za kakšen obseg odškodnine lahko odgovarja družba po kršitvi pogodbene obveznosti. 243. člen OZ namreč določa, da ima upnik pravico do povračila navadne škode in izgubljenega dobička, ki bi ga dolžnik moral pričakovati ob kršitvi pogodbe kot možni posledici kršitve pogodbe glede na dejstva, ki so mu bila takrat znana ali bi mu morala biti znana. Višina škode je tako limitirana s tem, kar je kršitelj pogodbe lahko pričakoval kot možno posledico njegove kršitve pogodbe v trenutku, ko je bila pogodba kršena.

Primer

Družba A se družbi B zaveže v enem tednu dostaviti ves potreben beton za gradnjo hiše, pri čemer družba B družbo A seznani, da bo ob zamudi z gradnjo dolžna investitorju plačati veliko pogodbeno kazen. Družba A zamudi z dostavo betona družbi B, zato družba B pravočasno ne zgradi hiše, kar ima za posledico, da je družba B dolžna plačati kupcu hiše oziroma investitorju pogodbeno kazen. Ker je družba A ob kršitvi lahko pričakovala, da bo zaradi zamude treba investitorju plačati tudi pogodbeno kazen, odgovarja tudi za to posledico njene zamude. Če pa za pogodbeno kazen družba A ne bi vedela, bi jo družba B lahko bremenila le za tisto škodo, ki jo je družba A lahko pričakovala ob kršitvi pogodbe.

Pravilo o pričakovanem obsegu škode ne velja ob prevari ali namerni neizpolnitvi ter neizpolnitvi iz hude malomarnosti – v teh primerih ima upnik pravico zahtevati od dolžnika povračilo celotne škode, ki je nastala zaradi kršitve, ne glede na to, ali je dolžnik vedel za posebne okoliščine, zaradi katerih je škoda nastala.

Davčni prekršek, pogoste davčne napake in sankcije

Davčni postopek ureja pobiranje davkov davčnih in drugih organov ter pravice davčnih zavezancev. Poleg tega ureja varovanje podatkov, pridobljenih v davčnem postopku, in medsebojno pomoč med državami članicami Evropske unije. V poslovanju je treba ločiti davčni prekršek in davčno napako, saj lahko izvirata iz različnih okoliščin.

 

O davčnem prekršku govorimo v naslednjih primerih:

  • nenamerne pomote, ki se pojavljajo v računovodskih izkazih,

  • matematične ali pisarniške napake v evidencah in računovodskih podatkih in

  • spregled ali napačno razumevanje pravil.

 

Davčna napaka je definirana kot namerna, napačna predstavitev računovodskih informacij. Obsega lahko:

  • prikazovanje, ponarejanje ali spreminjanje evidenc oziroma dokumentov,

  • nezakonito prisvajanje sredstev,

  • prikrivanje ali opuščanje učinkov poslovnih dogodkov v evidencah in knjigovodskih listinah,

  • evidentiranje poslovnih dogodkov, ki se niso zgodili, in

  • napačna uporaba računovodskih pravil.

 

Pomen davčnega postopka je izvajanje davčne zakonodaje in izpolnjevanje davčnih obveznosti. Poznamo tri načine obdavčitve:

  • samoprijava – prijava napačnega obračuna in plačila davka,

  • odmerna odločba – Furs določi plačilo davka na podlagi podatkov o dohodkih; zoper odmerno odločbo je mogoč ugovor v 15 dneh (letna napoved dohodnine, prodaja nepremičnine),

  • davčni odtegljaj – je dokončen davek in ne gre v letno napoved dohodnine (obresti, kapitalski dobički, najemnine, dividende).

Pomembno je, kakšen davčni prekršek stori pravna oseba, samostojni podjetnik ali posameznik, ki opravlja dejavnost, če nepravilno obračuna svojo davčno obveznost. Najpogostejši prekršek je, da davčni obračun posledično vsebuje neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke.

Kadar davčni zavezanec pravilno predloži davčnemu organu samoprijavo, ne odgovarja za prekršek. Pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, od premalo plačanega oziroma neplačanega davka obračuna in plača obresti po evropski medbančni obrestni meri za čas od poteka roka za plačilo do predložitve davčnega obračuna na podlagi samoprijave, za ročnost enega leta, v višini, ki je veljala na dan poteka roka za vložitev davčnega obračuna, povečani za:

  • 1 odstotno točko, če predloži podatke v enem mesecu po preteku roka za vložitev davčnega obračuna;

  • 2 odstotni točki, če predloži podatke v šestih mesecih po preteku roka za vložitev davčnega obračuna;

  • 3 odstotne točke, če predloži podatke v enem letu po preteku roka za vložitev davčnega obračuna;

  • 4 odstotne točke, če predloži podatke po enem letu po preteku roka za vložitev davčnega obračuna.

Primer

Kot fizična oseba smo kupili delnice (v delniški družbi) ali delež (v družbi z omejeno odgovornostjo) v vrednosti 25.000 evrov in jih v osmih letih prodali po vrednosti 35.500 evrov. Kako je obdavčen kapitalski dobiček fizične osebe?

Izračun:

Nabavna vrednost: 25.000 € + 250 € (priznana enoodstotna provizija po zakonu o dohodnini) = 25.250 € Prodajna vrednost: 35.500 € - 355 € (priznana enoodstotna prodajna provizija po zakonu o dohodnini) = 35.145 €

Kapitalski dobiček: 35.145 € - 25.250 € = 9.895 €

Obdavčitev kapitalskega dobička: 9.895 € x 15 / 100= 1.484,25 € (dokončni davek in se ne vključi v letno napoved dohodnine)

Neto izplačilo delničarju: 8.410,756 €

 

Stopnja davčnega odtegljaja je odvisna od števila let lastništva:

Primer

Kupili smo nepremičnino v vrednosti 100.000 evrov. Ob nabavi smo kot kupci plačali 2-odstotni davek na promet nepremičnin. V času lastništva smo v prenovo nepremičnine vložili 15.000 evrov. Nepremičnino smo po dvanajstih letih prodali za 145.000 evrov. Kakšna je obdavčitev?

Izračun:

Nabavna vrednost: 100.000 € + 1.000 € (priznana enoodstotna provizija po zakonu o dohodnini) + 2.000 € (davek na promet nepremičnin) + 188 € (priznana vrednost cenitve nepremičnine po zakonu o dohodnini) + 15.000 € (naložba v nepremičnino) = 118.188 €

Prodajna vrednost: 145.000 € - 1.450 € (priznana enoodstotna prodajna provizija po zakonu o dohodnini) - 188 € (priznana vrednost cenitve nepremičnine po zakonu o dohodnini) = 143.362 €

Kapitalski dobiček: 143.362 € - 118.188 € = 25.174 € Obdavčitev kapitalskega dobička = 25.174 € x 10/ 100 = 2.517,40 € (dokončni davek in se ne vključi v letno napoved dohodnine)

 

Splošni pogoji

Z naročilom priročnika boste ob vsaki zakonski ali vsebinski spremembi prejeli posodobitev, katere cena je odvisna od obsega. Če posodobitve iz kakršnega koli razloga ne boste sprejeli, jo lahko vrnete v 14 dneh od datuma prejema pošiljke. Takoj ko nam to pisno sporočite, vas bomo odstranili s seznama prejemnikov posodobljenih izdelkov. V primeru pisne odpovedi posodobitvenega servisa založba ne prevzema odgovornosti za aktualnost vsebin in njihovo skladnost z zakonodajo, hkrati pa v tem primeru preneha dostop do digitalne izdaje priročnika. Navedeni podatki se lahko uporabijo za promocijske namene in ne bodo posredovani tretjim osebam. Vaše podatke lahko na vašo zahtevo kadarkoli spremenimo ali izbrišemo. Za proračunske porabnike veljajo plačilni pogoji v skladu z zakonodajo o javnih plačilih.
Nazaj na: Priročniki