Košarica

02 250 18 00 | info@zfm.si | O nas

Prijava v portal: 

Prijava

Želite podporo?

Pokličite nas: 02 250 18 00

Družabna omrežja

Predvidene novosti glede komunalnih odpadkov

 

Skrb zbujajoče so ugotovitve, da je v sisteme ravnanja z odpadno embalažo vključeno samo okoli 60 odstotkov količin embalaže, ki je dana na trg in iz katere nastane odpadna embalaža (v sistem niso vključeni mala in srednja podjetja ter zavezanci za servisno embalažo), kar pomeni resno oviro za doseganje ciljev Direktive 2008/98/ES.

Ob tem se zdi pomembno vprašanje ustreznosti podatkov, učinkovitosti delovanja sistemov ravnanja z odpadno embalažo in nadzora nad njimi ter zagotavljanja ciljev po direktivi o embalaži. Hkrati se sprašujemo o smiselnosti zelo podrobnega vodenja evidenc o embalaži, dani v promet, in natančnem poročanju Carinski upravi RS na podlagi uredbe o okoljski dajatvi.

Nadalje operativni program predvideva, da bodo k pokrivanju stroškov izvajalcev zbiranja komunalnih odpadkov prispevali tudi sistemi ravnanja z odpadki na podlagi razširjene odgovornosti proizvajalcev, in sicer za zbiranje odpadne embalaže 10 EUR/t in za odpadno električno in elektronsko opremo 15 EUR/t.

Za doseganje ciljev so v operativnem programu v letu 2013 predvideni naslednji ukrepi:

 

  • sprememba predpisa, ki ureja ravnanje z embalažo in odpadno embalažo, ki določa razširjeno odgovornost proizvajalcev embaliranega blaga in embalaže, in
  • ureditev okoljskih dajatev v zvezi z ravnanjem s komunalnimi odpadki – postopna usmeritev okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov iz občinskih proračunov v državnega in preučitev uvedbe okoljske dajatve za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, na podlagi katerih bi se spodbudilo zbiranje ločenih frakcij komunalnih odpadkov in zagotavljala proračunska sredstva za sanacijo starih bremen.

 

Že več kot dve leti se pripravlja Uredba o ravnanju s komunalnimi odpadki. Uporabljala naj bi se za komunalne odpadke iz gospodinjstev ter gospodarskih in negospodarskih dejavnosti. Kot izvirnega povzročitelja komunalnih odpadkov definira osebo, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje komunalnih odpadkov; to je lahko:

 

  • fizična oseba kot izvirni povzročitelj iz gospodinjstva,
  • pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, kot izvirni povzročitelj iz dejavnosti.

 

Ker odpadna embalaža nastopa kot odpadek iz gospodinjstev (ločena frakcija), ki se zbira v sistemih javne službe, uredba posega v ravnanje z embalažo, ne glede na to, da se za ravnanje z odpadno embalažo uporabljajo posebni predpisi. Zaradi opredelitve izvirnega povzročitelja iz dejavnosti in razširitve definicije komunalnih odpadkov oziroma njene dopolnitve s sklicevanjem na odpadke iz podskupine 15 01 in skupine 20 iz klasifikacijskega seznama pa se sprašujemo, koliko bo ta uredba posegla v ravnanje z embalažo, ki nastaja pri dejavnostih, in tudi v ravnanje s tokovi odpadkov iz skupine 20, ki se ločeno zbirajo in ne oddajajo v sistem javne službe, ampak drugim osebam, ki so vpisane v evidence ARSO kot zbiralci ali predelovalci tovrstnih odpadkov.

Po uredbi o komunalnih odpadkih bi moral izvirni povzročitelj iz dejavnosti zagotoviti obdelavo komunalnih odpadkov tako, da jih prepušča izvajalcu javne službe zbiranja. Tiste komunalne odpadke, za katere je tako določeno s posebnim predpisom, pa bi moral oddati ali prepustiti tako, kot je določeno v tem posebnem predpisu. Ne glede na to pa bi lahko izvirni povzročitelj iz dejavnosti zagotovil obdelavo komunalnih odpadkov, razen mešanih komunalnih odpadkov, tako da bi jih oddal zbiralcem oziroma predelovalcem v skladu s predpisom, ki ureja odpadke. V tem primeru uredba predvideva dodatne obveznosti v zvezi z vodenjem evidenc in poročanjem in zagotavljanjem priprave za ponovno uporabo ali recikliranje komunalnih odpadkov.

Za gospodarske subjekte, ki so v preteklih letih precejšnjo skrb namenili ločenemu zbiranju odpadkov in vzpostavili celovit sistem ravnanja z odpadki, tudi komunalnimi, upoštevajoč hierarhijo ravnanja z odpadki in odgovornost za ravnanje z odpadki, omenjene zahteve pomenijo dodatne omejitve in obremenitve, lahko pa tudi odmik od cilja “čim manj odpadkov na odlagališča”. Zato tudi prizadevanja za večjo fleksibilnost sistema in možnost oddaje odpadkov zbiralcem in predelovalcem, ki niso javna služba, za vse vrste komunalnih odpadkov.

 
Iz zbornika konference OKOLJE IN ODPADKI 2013
Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja