Košarica

02 250 18 00 | info@zfm.si | O nas

Prijava v portal: 

Prijava

Želite podporo?

Pokličite nas: 02 250 18 00

Družabna omrežja

Podlaga za izračun odpravnine

 

Odgovor:
Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1) v določbi 79. člena določa, da pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, preneha veljati brez odpovednega roka s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, oziroma ko je dogovorjeno delo opravljeno ali s prenehanjem razloga, zaradi katerega je bila sklenjena. 
Pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, lahko preneha, če se pred potekom časa po prejšnjem odstavku o tem sporazumeta pogodbeni stranki ali če nastopijo drugi razlogi za prenehanje pogodbe o zaposlitvi v skladu s tem zakonom. 
Delavec, ki mu preneha pogodba o zaposlitvi za določen čas po prvem odstavku tega člena, ima pravico do odpravnine. Pravice do odpravnine iz prejšnje povedi nima delavec:

  • v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, če gre za nadomeščanje začasno odsotnega delavca,
  • v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas za opravljanje sezonskega dela, ki traja manj kot tri mesece v koledarskem letu, ter
  • v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas za opravljanje javnih del oziroma prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je bila sklenjena zaradi vključitve v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom.

Osnova za odmero odpravnine je povprečna mesečna plača delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas. 
V primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je sklenjena za eno leto ali manj, ima delavec pravico do odpravnine v višini 1/5 osnove iz prejšnjega odstavka. Če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena za več kot eno leto, ima delavec ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi pravico do odpravnine v višini iz prejšnje povedi, povečane za sorazmerni del odpravnine iz prejšnje povedi za vsak mesec dela. 
Če delavec po prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas pri istem delodajalcu nepretrgoma nadaljuje delo na podlagi sklenjene druge pogodbe o zaposlitvi za določen čas, se odpravnino izplača za ves čas zaposlitve za določen čas ob prenehanju zadnje pogodbe o zaposlitvi za določen čas pri tem delodajalcu. V tem primeru ne velja omejitev iz 5. odstavka 55. člena tega zakona. 
Delavec nima pravice do odpravnine po 3. oziroma 5. odstavku istega člena v primeru, ko:

  • delavec in delodajalec v času trajanja ali po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas skleneta pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas oziroma
  • če delavec nadaljuje delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas ali če delavec ne sklene pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas za ustrezno delo, ki mu ga je ponudil delodajalec po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

Iz napisanega izhaja, da ZDR-1 nikjer ne pogojuje izplačilo odpravnine z minimalnim trajanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas, temveč določa generalno, da ima delavec, ki mu preneha pogodba o zaposlitvi za določen čas, pravico do odpravnine. Navedeno pomeni, da delavcu pripada odpravnina za vsako prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki pomeni obenem tudi prenehanje delovnega razmerja delavca pri delodajalcu. 
Na čas trajanja pogodbe o zaposlitvi (eno leto ali manj oziroma več kot eno leto) pa veže le višino odpravnine, pri čemer je višina odpravnine za čas trajanja pogodbe o zaposlitvi do enega leta enaka, šele pri trajanju pogodbe o zaposlitvi nad enim letom se višina odpravnine viša in se razlikuje glede na čas trajanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas. 
Višino odpravnine se izračuna glede na osnovo, ki jo predstavlja povprečna mesečna plača delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

 

Prekinitve zaposlitev po novem

 

Več o tej temi preberite v priročniku Prekinitve zaposlitev po novem

 
Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja