Košarica

02 250 18 00 | info@zfm.si | O nas

Prijava v portal: 

Prijava

Želite podporo?

Pokličite nas: 02 250 18 00

Družabna omrežja

Podjemna pogodba – kaj, kdaj, za koga?

podjemna pogodba
Podjemna pogodba

Podjemna pogodba je velikokrat slišana med podjetniki ter podjetji. Nikoli pa točno niste vedeli zakaj, kdaj in za koga jo sploh uporabiti. Kakšne so njene prednost in katere so njene slabosti? Katere vrste del so predmet podjemne pogodbe? Za vas smo strnili bistvo, ki ga o podjemni pogodbi morate vedeti, preden se odločite zanjo. 

Poglejte tudi strokovni priročnik s portalom, kjer imamo s komentarjem opisano vse o pogodbah in zakonodajo.

Kdaj je podjemna pogodba odlična izbira?

Podjemna pogodba pride v poštev za občasna in časovno omejena dela ter v praksi zajema vse vrste del, ki jih ne prištevamo med avtorska dela. Urejena je v Obligacijskem zakoniku. Sklene se lahko za dela kot so izdelava raznoraznih stvari (storitve proizvodnega obrtništva, večje investicijske ureditve), popravilo stvari ter fizično ali umsko delo. Pri slednjih, določenih umskih delih, podjemna pogodba lahko meji na avtorsko pogodbo, saj lahko vsebuje njene elemente. V tem primeru je bolj smiselna uporaba avtorske pogodbe.

Za sklenitev podjemne pogodbe ne rabite podjetja, temveč jo lahko sklene fizična oseba z naročnikom, ta je prav tako lahko fizična oseba ali tudi pravna. To vrsto pogodbe lahko sklenete tudi, če ste zaposleni, z neko drugo fizično ali pravno osebo, ki ni vaš delodajalec. Seveda jo lahko sklenete tudi z delodajalcem, s katerim že imate sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, a le za dela, ki so izven opisa rednih delovnih nalog v že obstoječi pogodbi o zaposlitvi.

Kaj je za delodajalca bolj ugodno – podjemna pogodba ali pogodba o zaposlitvi?

Navadno je za delodajalca bolj ugodna podjemna pogodba kot pogodba o zaposlitvi, a je pri tej možnosti tudi omejen. Če obstajajo elementi delovnega razmerja, če delavec izpolnjuje predpisane pogoje za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi, takrat delavec ne sme opravljati dela po podjemni pogodbi. Kako lahko definiramo delovno razmerje? Za slednjega gre, če je delo sistemizirano kot delovno mesto, če se opravlja v delovnem času, ki ga določi delodajalec, če je delo kontinuirano in če se lahko primerja z ostalimi delovnimi mesti, ki jih delodajalec ponuja drugače.

Kakor pri vseh ostalih stvareh, se tudi pri podjemni pogodbi ne moremo izogniti obdavčitvi. S plačilom po podjemni pogodbi, smo prijeli dohodek, ki bo obdavčen z dohodnino. Davčna osnova, po kateri se izračuna in plača akontacija dohodnine iz dohodka iz drugega pogodbenega razmerja, je 25%.

Pozabiti ne smemo niti na plačilo prispevkov za socialno varnost v odvisnosti od vključenosti prejemnika dohodka v zavarovanje, ki se obračunajo od dohodka. Med te prispevke štejemo:
– prispevek za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni v obveznem zdravstvenem zavarovanju po 5. točki 17. člena ZZVZZ po stopnji 0,53 % od dohodka za opravljeno delo po podjemni pogodbi,
– prispevek prejemnika dohodka za obvezno zdravstveno zavarovanje po 55.a členu ZZVZZ po stopnji 6,36 % od dohodka,
– prispevek prejemnika dohodka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po stopnji 15,50 % in prispevek delodajalca (izplačevalca dohodka) po stopnji 8,85 % od dohodka, če je prejemnik dohodka zavarovanec po 18. členu ZPIZ-2,
– prispevek za posebne primere zavarovanje po 20. členu ZPIZ-2 po stopnji 8,85 % od dohodka, če prejemnik dohodka ni zavarovanec po 18. členu ZPIZ-2.

Kot zadnjega ne smemo pozabiti na posebni davek na določene prejemke, ki se prav tako obračuna in plača po stopnji 25%.

 

O obračunu in knjižbi podjemne pogodbe več informacij nudimo na našem portalu Računovodski praktikum ter v priročniku Knjižbe za računovodje.

Trenutna zakonodaja je bolj naklonjena sklepanju pogodb o zaposlitvi. Vseeno pa podjemna pogodba prinaša določene prednosti: fleksibilen delovni čas podjetnika hkrati pa ne govorimo o dlje trajajoči dejavnosti – govorimo bolj o projektnem delu. V primeru, da je podjemna pogodba v nasprotju z določbami zakona o delovnih razmerjih, je to obravnavano kot prekršek. V primeru, da pride do spora, ali delovno razmerje obstaja ali ne, ter je ugotovljeno, da je delovno razmerje obstajalo ne glede na to, če je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena, lahko delavec zahteva, da mu delodajalec izroči pisno pogodbo o zaposlitvi.

Več informacij pa lahko najdete v našem priročniku – Zakon o delovnih razmerjih v praksi.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja