Košarica

02 250 18 00 | info@zfm.si | O nas

Prijava v portal: 

Prijava

Želite podporo?

Pokličite nas: 02 250 18 00

Družabna omrežja

Podaljšanje pogodbe za določen čas

 

Odgovor:

V ZDR ni podana nobena omejitev glede števila, kolikokrat se z delavcem lahko sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Je pa tako veriženje pogodb o zaposlitvi časovno omejeno, in sicer je v 53. členu ZDR določeno, da se pogodbo o zaposlitvi za določen čas lahko sklene za čas, ki je potreben, da se delo opravi, vendar pa delodajalec ne sme skleniti ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas z istim delavcem in za isto delo, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil daljši kot dve leti, razen izjemoma, ko je to z zakonom dovoljeno.

V praksi je torej bolj kot vprašanje »kolikokrat se z delavcem lahko sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas«, pomembno vprašanje »zakonitosti sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas«.   

Institut pogodbe o zaposlitvi za določen čas je pogosto zlorabljen, saj se delodajalci s tem skušajo izogniti pravnim oviram pri odpuščanju delavcev in uporabi določb o poskusnem delu. V skladu z 10. členom ZDR se namreč pogodbo o zaposlitvi sklepa praviloma za nedoločen čas. Sklepanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas pa pomeni izjemo. Kljub temu se v praksi dogaja, da se v Sloveniji večina novih pogodb o zaposlitvi sklepa za določen čas.

Za sklenitev pogodbe o zaposlitvi mora torej obstajati zakoniti razlog, ki je določen v ZDR, lahko pa tudi v kolektivni pogodbi dejavnosti, ki zavezuje delodajalca. Razlog mora biti tudi naveden v pogodbi o zaposlitvi. V skladu z 52. členom ZDR se pogodbo o zaposlitvi lahko sklene za določen čas, če gre za: 

  • izvrševanje dela, ki po svoji naravi traja določen čas,
  • nadomeščanje začasno odsotnega delavca,
  • začasno povečan obseg dela,
  • zaposlitev tujca ali osebe brez državljanstva, ki ima delovno dovoljenje za določen čas, razen v primeru osebnega delovnega dovoljenja,
  • poslovodne osebe in za tistega vodilnega delavca, ki vodi poslovno področje ali organizacijsko enoto pri delodajalcu in ima pooblastila za sklepanje pravnih poslov ali za samostojne kadrovske in organizacijske odločitve,
  • opravljanje sezonskega dela,
  • delavca, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas zaradi priprave na delo, usposabljanja ali izpopolnjevanja za delo oziroma izobraževanja,
  • zaposlitev za določen čas zaradi dela v prilagoditvenem obdobju na podlagi dokončne odločbe in potrdila pristojnega organa, izdane v postopku priznavanja kvalifikacij po posebnem zakonu,
  • opravljanje javnih del oziroma vključitev v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom,
  • pripravo oziroma izvedbo dela, ki je projektno organizirano,
  • delo, potrebno v času uvajanja novih programov, nove tehnologije ter drugih tehničnih in tehnoloških izboljšav delovnega procesa ali zaradi usposabljanja delavcev,
  • voljene in imenovane funkcionarje oziroma druge delavce, ki so vezani na mandat organa ali funkcionarja v lokalnih skupnostih, političnih strankah, sindikatih, zbornicah, društvih in njihovih zvezah,
  • druge primere, ki jih določa zakon oziroma kolektivna pogodba na ravni dejavnosti.

V skladu s Kolektivno pogodbo dejavnosti trgovine Slovenije se pogodbo o zaposlitvi za določen čas, razen primerov iz 52. člena ZDR, lahko sklene tudi, če gre za zaposlitev pripravnika ali sklenitev pogodbe o zaposlitvi z vodilnim delavcem, ki je vezan na mandat. Manjši delodajalec (ki zaposluje do 10 delavcev) pa lahko sklepa pogodbo o zaposlitvi za določen čas tudi izven primerov, določenih z ZDR in to kolektivno pogodbo.

Pogodba o zaposlitvi za določen čas preneha veljati brez odpovednega roka, ko poteče čas, za katerega je bila sklenjena, oziroma s prenehanjem razloga, zaradi katerega je bila taka pogodba sklenjena. Delodajalec mora paziti, da je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena zakonito, prav tako mora paziti, da delavec ne ostane na delu po poteku časa, za katerega je bila pogodba sklenjena. V obeh primerih se namreč že po samem zakonu šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. V obeh primerih lahko delavec tudi od delodajalca zahteva popravek pogodbe o zaposlitvi, s katerim se določi, da je sklenjena za nedoločen čas oziroma to doseže s tožbo pred pristojnim delovnim sodiščem.  

Če povzamemo, število pogodb o zaposlitvi za določen čas, ki jih zaporedoma skleneta delodajalec in delavec ni omejeno. Delodajalec pa mora pri sklepanju pogodb paziti, da ob vsaki sklenitvi obstaja zakonit razlog za sklenitev take pogodbe, ki mora biti v pogodbi tudi naveden. Nadalje mora delodajalec paziti na druge omejitve, kot je na primer dveletno obdobje, ki je določeno kot zgornja meja, za katero so lahko z istim delavcem in za isto delo sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Ne nazadnje je treba opozoriti še, da mora delodajalec ob vsakokratni sklenitvi nove pogodbe o zaposlitvi, delavcu vročiti pisni predlog pogodbe vsaj 3 dni pred predvideno sklenitvijo pogodbe. To pomeni tudi več administrativnega dela za delodajalce, če z istim delavcem sklenejo zaporedno več pogodb o zaposlitvi za krajša obdobja, kot pa bi ga imeli, če bi z delavcem sklenili eno pogodbo o zaposlitvi za daljše obdobje.

 

Opisi delovnih mest in akt o sistemizaciji po novem

 

Več o tej temi preberite v priročniku Opisi delovnih mest in akt o sistemizaciji po novem

 
Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja