Košarica

02 250 18 00 | info@zfm.si | O nas

Prijava v portal: 

Prijava

Želite podporo?

Pokličite nas: 02 250 18 00

Družabna omrežja

Odpoved pogodbe o zaposlitvi

Odpoved pogodbe o zaposlitvi
Odpoved pogodbe o zaposlitvi v skladu z zakonodajo

Odpoved pogodbe o zaposlitvi je eden izmed načinov prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Namenjena je enostranski prekinitvi delovnega razmerja.

Pogodbo o zaposlitvi lahko odpovesta tako delavec kot tudi delodajalec z enostransko izjavo.

Zakon o delovnih razmerjih razlikuje med redno odpovedjo in izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Pri prvi sta delodajalec in delavec dolžna spoštovati odpovedni rok, medtem ko pri izredni odpovedi pogodbeni odnos med delodajalcem in delavcem preneha takoj. Pogodba je lahko odpovedana le v celoti in ne more biti odpovedan le njen del.

Če želita pogodbeni stranki spremeniti del pogodbe, to lahko storita po določbah 47. člena ZDR-1 s spremembo pogodbe.

Delavec lahko vedno redno odpove pogodbo o zaposlitvi in mu pri tem ni treba navajati razlogov za to, delodajalec pa lahko to stori le, če ima utemeljen in resen razlog. Delodajalec pa lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi zaradi:

  • odpoved iz poslovnih razlogov, ker je pri njem prenehala potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov;
  • odpoved zaradi nesposobnosti, kadar delavec ne dosega pričakovanih delovnih rezultatov, ker dela ne opravlja pravočasno, strokovno in kakovostno, oziroma kadar delavec ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela, določenih z zakoni in drugimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona, zaradi česar ne izpolnjuje oziroma ne more izpolnjevati pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja;
  • Odpoved zaradi krivdnih razlogov, kadar delavec krši pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja;
  • Odpoved zaradi invalidnosti (Delodajalec lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi tudi zaradi nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma s predpisi, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov);
  • neuspešno opravljeno poskusno delo.

Delodajalec ne sme podati odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu zaradi diskriminacije, v 90. členu ZDR-1 pa so našteti še drugi neutemeljeni razlogi za odpoved, kot je članstvo delavca v sindikatu, udeležba v stavki, bolniške odsotnosti in drugi točno določeni razlogi.

Odpoved pogodbe o zaposlitvi, kadar jo podaja delodajalec, pomeni največji poseg v pravice delavca. Zato je v ZDR-1 natančno predpisan postopek odpovedi kot tudi postopek pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Postopek pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi je odvisen od vrste in razloga za odpoved:

  • pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga mora delodajalec najkasneje v 60 dneh od ugotovitve kršitve in najkasneje v šestih mesecih od nastanka kršitve pisno opozoriti delavca na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi, če bo delavec ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja v enem letu od prejema pisnega opozorila, razen če ni s kolektivno pogodbo dejavnosti drugače določeno, vendar ne dalj kot v dveh letih;
  • pred redno odpovedjo iz razloga nesposobnosti ali krivdnega razloga in pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi mora delodajalec delavca pisno seznaniti z očitanimi kršitvami oziroma z očitanim razlogom nesposobnosti in mu omogočiti zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči. Pisna seznanitev se lahko opravi tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec. Pri zagovoru lahko po pooblastilu delavca sodeluje predstavnik sindikata ali druga, s strani delavca pooblaščena oseba.

V postopku pred odpovedjo imajo pomembno vlogo lahko tudi sindikat, svet delavcev in delavski zaupnik. Ta vloga pa je odvisna od delavčeve volje. Delodajalec je namreč dolžan o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obvestiti sindikat, vendar le če delavec to zahteva. Če delavec ni član sindikata, mora delodajalec na zahtevo delavca obvestiti svet delavcev oziroma delavskega zaupnika. Vlogo in pravice sindikata v postopku pred odpovedjo podrobno določa 86. člen ZDR-1.

V ZDR-1 so določena tudi pravila glede oblike, vsebine in vročanja odpovedi. Odpoved je lahko le pisna. Kadar jo podaja delodajalec, mora v odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obrazložiti dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ob odpovedi mora delodajalec delavca pisno obvestiti o pravnem varstvu in o pravicah iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti ter o obveznosti prijave v evidenco iskalcev zaposlitve. Napačno obvestilo o pravnem varstvu ne more biti v škodo delavca.

Odpoved mora biti vročena pogodbeni stranki, ki se ji odpoveduje pogodbo o zaposlitvi. Pravila vročanja so določena v 88. členu ZDR-1. Vročitev odpovedi je pomembna, saj ima lahko več pravnih posledic. Z njo začne teči rok za varstvo pravic. Pri redni odpovedi začne teči tudi odpovedni rok, pri izredni odpovedi pa naslednji dan po prejemu odpovedi nastopi prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi.

V 91. in 92. členu ZDR-1 sta opisana instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe oziroma s ponudbo nove pogodbe pri drugem delodajalcu. Pri tem se glede postopka pred odpovedjo, oblike in vročitve odpovedi uporabljajo določbe, ki veljajo za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Kadar delavec sprejme ustrezno novo zaposlitev, nima pravice do odpravnine.

V členih od 93 do 97 ZDR-1 so določena pravila glede odpovednih rokov. Ti so odvisni od tega, kdo odpoved podaja in iz kakšnega razloga, ter od dolžine delovne dobe delavca pri delodajalcu.

Kadar delodajalec pogodbo odpove iz poslovnih razlogov ali zaradi nesposobnosti, je delavcu dolžan izplačati odpravnino. Tudi odpravnina je odvisna od dolžine zaposlitve delavca pri delodajalcu.

Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. Odpravnina je določena v 108. členu ZDR-1.

Posebna pravila v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga veljajo v primeru stečaja, prisilne poravnave in v drugih primerih prenehanja delodajalca. Ta pravila so določena v členih od 104 do 107 ZDR-1.

Medtem ko je pri redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi s postopkom odpovedi in razlogi za odpoved omejen le delodajalec, velja to v primeru izredne odpovedi za obe strani. Tako delavec kot delodajalec lahko podata izredno odpoved le v določenih razlogih, ki so navedeni v 110. oziroma 111. členu ZDR-1.

Bistveno za izredno odpoved je takojšnje prenehanje delovnega razmerja, brez odpovednega roka, zato je ta predvidena predvsem za hujše kršitve. Kadar podaja izredno odpoved delavec, mora pred tem delodajalca pisno opomniti na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvestiti inšpektorja za delo.

V treh delovnih dneh po tem lahko delavec nato poda izredno odpoved, če delodajalec v tem roku ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve. Pri tem pa je delavec upravičen do odpravnine v višini, ki je določena za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov.

Upravičen je tudi do odškodnine, ker zaradi razlogov na strani delodajalca ni mogel izrabiti pravice do dela in plačila za delo v času odpovednega roka, ki bi jo sicer imel, če bi mu odpoved zaradi poslovnih razlogov podal delodajalec.

Podrobnejše informacije s praksami in komentarji najdete tukaj:

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja