Košarica

02 250 18 00 | info@zfm.si | O nas

Prijava v portal: 

Prijava

Želite podporo?

Pokličite nas: 02 250 18 00

Družabna omrežja

Odpoved iz poslovnih razlogov

Odpoved iz poslovnih razlogov

Odpoved iz poslovnih razlogov v skladu z zakonom Zakon o delovnih razmerjih ZDR-1

Prenesite si tudi vzorec odpovedi pogodbe iz poslovnih razlogov:

Odpoved iz poslovnih razlogov se lahko podeli zaradi

  • ekonomskih,
  • organizacijskih,
  • tehnoloških,
  • strukturnih
  • ali podobnih razlogov pri delodajalcu

V skladu z določilom prve alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1 lahko delodajalec redno odpove pogodbo o zaposlitvi delavcu, če prenehajo potrebe po oprav- ljanju dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov pri delodajalcu – gre za t. i. odpoved iz poslovnih razlogov.

Glede na navedeno je jasno, da morata biti zaradi tega, da lahko delodajalec delavcu redno odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov (poleg splošnih predpostavk, ki veljajo za vsako odpoved), izpolnjena dva pogoja:

  • obstajati mora vzrok pri delodajalcu in ta vzrok mora biti ekonomski, organizacijski, tehnološki, strukturni ali drug podoben vzrok;

  • zaradi tega vzroka pri delodajalcu preneha potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.

Navedeno je pomembno, ker mora delodajalec v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga obrazložiti (in v morebitnem sodnem postopku dokazati) oba pogoja, torej tako vzrok kot tudi dejansko prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.

Če bo delodajalec navajal pri odpovedi iz poslovnih razlogov le, da je pri njem prenehala potreba po opravljanju določenega dela, ne bo pa dokazal tudi ustreznega vzroka, bo sodišče v morebitnem sodnem sporu takšno pogodbo odpoved iz poslovnih razlogov razveljavilo kot nezakonito.

Pri tem je pomembno izpostaviti tudi, da sodišče pri presoji zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi delodajalca izhaja iz dejanske (lahko tudi pravne) obrazložitve odpovednega razloga, na katerega se v odpovedi sklicuje sam delodajalec. Ta v sodnem postopku ne more razširjati dejansko opredeljenih razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma navajati in uveljavljati drugih ali dodatnih razlogov, ki naj utemeljujejo odpoved pogodbe o zaposlitvi (tako Vrhovno sodišče RS v sklepu pod opr. št. VIII Ips 245/2012).

Vzrok oziroma razlog, zaradi katerega pride do prenehanja potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi pri delodajalcu, je lahko ekonomski, organizacijski, tehnološki, strukturni ali drug podoben razlog. Jasno je, da gre za razloge, ki so neposredno povezani s poslovanjem delodajalca in organizacijo tega.

Prijavite se na naše online izobraževanje – Vodenje postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi

Ekonomski razlog pri odpovedi iz poslovnih razlogov

Največkrat se kaže preko slabih poslovnih rezultatov, negativnih trendov, zniževanja stroškov, izgube poslovnih partnerjev ipd.

Glede tega razloga se je v preteklosti pogosto postavljalo vprašanje, kdaj ob slabših poslovnih rezultatih delodajalec lahko utemeljeno odpove delavcu pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov.

V zvezi s tem vprašanjem je Vrhovno sodišče RS v sodbi pod opr. št. VIII Ips 72/2013 zavzelo stališče, da “… je utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi posameznim delavcem, brez dela katerih delodajalec lahko dosega cilje svojega poslovanja, lahko podan že ob negativnih ekonomskih trendih, zaradi katerih delodajalcu grozi izguba (torej v smislu preprečevanja negativnega poslovnega izida) in ne šele, ko delodajalec že za daljše časovno obdobje zabrede v izgubo …”. 

Glede na navedeno lahko delodajalec delavcu redno odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga tudi že pred dejanskim doseganjem negativnega poslovnega izida, in sicer ravno iz razloga preprečevanja tega, ne šele po tem, ko že daljše časovno obdobje dosega negativne rezultate oz. posluje z izgubo.

Po drugi strani je Vrhovno sodišče RS v zadevi pod opr. št. VIII Ips 282/2011 sklenilo, da “… ob slabšanju uspešnosti poslovanja delodajalcu ni treba takoj reagirati z odpuščanjem delavcev, sploh ker je lahko tako poslabšanje razmer le kratkotrajne narave. Za delodajalca je tako lahko relevanten le trenutek, ko so po njegovem mnenju podani dejanski razlogi za neko poslovno odločitev ali določeno vrsto ukrepanja …”.

Izpostavljamo še stališče Vrhovnega sodišča RS v zadevi pod opr. št. VIII Ips 184/2011, v kateri je sodišče zapisalo, da “… je zmanjšanje obsega poslovanja utemeljen odpovedni razlog. Izkazovalo se je v izkazu poslovnega izida za leto 2009, zato je sodišče druge stopnje utemeljeno presodilo, da je imela tožena stranka, ki se ukvarja z gradbeno dejavnostjo, pravico obsegu pridobljenih oziroma predvidenih poslov že po načelu ekonomske učinkovitosti prilagoditi organizacijo poslovanja. Med organizacijske ukrepe sodi tudi zmanjšanje števila zaposlenih. Na njeno pravico, da v primeru zmanjšanega obsega poslovanja zmanjša število zaposlenih na posameznih delovnih mestih, ne vpliva dejstvo, da se za ta ukrep ni odločila v enako slabih letih 2005 in 2006 …”.

Več si lahko pogledate na našem ONLINE portalu, kjer so zbrane vse informacije o odpovedi pogodb:

Organizacijski razlog za odpoved pogodbe iz poslovnih razlogov

Se lahko kaže samostojno ali v posledici ekonomskega razloga. Pri tem je treba opozoriti, da se tudi v takem primeru razlog za odpoved pogodbe iz poslovnih razlogov šteje kot organizacijski.

Tako je odločilo tudi Vrhovno sodišče RS v zadevi pod opr. št. VIII Ips 96/2013, v kateri je zavzelo stališče, da *“… iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jih je upoštevalo tudi sodišče druge stopnje izhaja, da je bil odpovedni razlog „poslovni razlog organizacijske narave“, in, da je tožena stranka obstoj tega in takega razloga dokazala. Motiv za organizacijske spremembe je lahko tudi ekonomske narave (znižanje stroškov, slabši poslovni rezultati, ipd.), vendar to ne pomeni, da gre za kakšen drug (poslovni) razlog. Neposredna podlaga za odpoved iz poslovnih razlogov pogodbe o zaposlitvi tožnici je bila ukinitev njenega delovnega mesta, torej organizacijska sprememba pri toženi stranki …”.*

V praksi gre pri organizacijskem razlogu največkrat za ukinitev ali združevanje posameznih delovnih mest, nižanje števila izvajalcev na posameznem delovnem mestu ali drugih organizacijskih ukrepov, ki pripeljejo do prenehanja potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.

V sodbi pod opr. št. VIII Ips 175/2012 je Vrhovno sodišče RS izrecno navedlo, da “… je eden od možnih vzrokov za nastanek in obstoj poslovnega razloga tudi organizacijski razlog, ki ga predstavlja odločitev delodajalca, da bo dela dveh delovnih mest za naprej pokrival le en delavec oziroma, da se dve delovni mesti združita zaradi opravljanja njunih nalog le po enem izvajalcu …”.

Pri tem velja izpostaviti še stališče Vrhovnega sodišča RS glede obveznosti delodajalca, da formalno spremeni akt o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest. Vrhovno sodišče RS je v zadevi pod opr. št. VIII Ips 181/2011 navedlo, da je “… pri presoji utemeljenega poslovnega razloga sodišče že večkrat sprejelo stališče, da pri odločitvi o prenehanju potreb po delu delavca na določenem delovnem mestu za obstoj poslovnega razloga delodajalcu ni potrebno tudi formalno spreminjati akta o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest s formalno ukinitvijo takega delovnega mesta …”. Ne glede na navedeno se v praksi delodajalci v primerih, kadar ukinjajo delovno mesto, največkrat odločijo tudi za istočasno spremembo in uskladitev akta o sistemizaciji delovnih mest.

Tehnološki razlog za odpoved iz poslovnih razlogov

V praksi največkrat predstavlja uvedbo nove tehnologije ali avtomatizacijo določenih delovnih procesov, zaradi česar pri delodajalcu preneha potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.

Odpoved iz poslovnih razlogov zaradi strukturnega razloga 

Lahko predstavlja spremembe v strukturi zaposlenih (npr. ukinitev katerega izmed višje rangiranih delovnih mest in nadomestitev tega z večjim številom zaposlenih na nižjih delovnih mestih ipd.).

V sodbi pod opr. št. VIII Ips 302/2007 je Vrhovno sodišče RS navedlo, da “… ob dejanskih ugotovitvah, na katere je revizijsko sodišče vezano, da je tožena stranka s spremembo akta o sistemizaciji delovnih mest v svojih enotah ukinila delovno mesto manipulanta, tako da je v skladiščih predvidela zgolj delovna mesta skladiščnikov, da je v posledici tega tožniku kot manipulantu v enoti v Kopru, odpovedala pogodbo o zaposlitvi in namesto njega v enoti zaposlila še tretjega skladiščnika, je sodišče res zmotno presodilo, da naj bi bilo to storjeno iz razloga racionalizacije dela in zmanjšanja stroškov poslovanja, kar naj bi na podlagi navedenih določb ZDR kazalo na obstoj ekonomskega poslovnega razloga. Dejansko je potrebno tako spremembo strukture zaposlenih, ki res ni privedla do znižanja stroškov delovne sile, šteti za strukturni razlog v smislu 1. alineje prvega odstavka 88. člena ZDR in torej še vedno za utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Glede na dejavnost tožene stranke, ki pridobiva bistveni del dohodka v kontaktih z dobavitelji in predvsem kupci, ni mogoče ugotoviti, da bi bila taka sprememba sistemizacije v smeri oblikovanja zgolj zahtevnejših delovnih mest, na katerih delavci vstopajo v te kontakte in hkrati eviden- tirajo poslovne spremembe, zgolj navidezna poslovna rešitev, zaradi katere pogoji za opravljanje dela na dotedanjem tožnikovem delovnem mestu ne bi bili bistveno spremenjeni …”.

Odpoved iz poslovnih razlogov je v praksi največkrat kombinacija več različnih razlogov, pri čemer lahko npr. ekonomski razlog posledično pripelje tudi do organizacijskih ali strukturnih razlogov pri delodajalcu.

Odpoved iz poslovnega razloga se v morebitnem sodnem postopku presoja glede na razlog, ki ga delodajalec navaja v odpovedi.

Ta razlogov v sodnem postopku ne more širiti, zato je izjemno pomembno, da delodajalec že v fazi same odpovedi ustrezno opredeli in obrazloži odpovedni razlog.

Če bo delodajalec ustrezno opredelil in obrazložil razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, bo imel bistveno več možnosti za uspeh v morebitnem sodnem postopku, saj sodišče v poslovno odločitev delodajalca ne posega (v smislu ugotavljanja, ali je bila neka poslovna odločitev npr. o reorganizaciji potrebna, ekonomsko upravičena itd.).

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja