Košarica

02 250 18 00 | info@zfm.si | O nas

Prijava v portal: 

Prijava

Želite podporo?

Pokličite nas: 02 250 18 00

Družabna omrežja

Odpoved iz krivdnih razlogov

Odpoved iz krivdnih razlogov
Odpoved iz krivdnih razlogov v skladu z zakonom Zakon o delovnih razmerjih ZDR-1

Odpoved iz krivdnih razlogov je redna odpoved pogodbe s strani delodajalca z odpovednim rokom na podlagi katere delavcu delovno razmerje preneha s potekom odpovednega roka.

Redna odpoved iz krivdnih razlogov je odpoved s strani delodajalca s podanim odpovednim rokom, ki je določen na zaposlitveni pogodbi.

V skladu z določilom tretje alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1 lahko delodajalec delavcu redno odpove pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga, če delavec krši pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja – t.i. krivdni razlog.

Zakon o delovnih razmerjih ZDR-1 določilo ne opredeljuje, kakšna oblika krivde mora biti podana na strani delavca, niti kakšna mora biti kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, da mu delodajalec lahko zakonito odpove pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga.

Zato je treba v vsakem primeru posebej, ko se delodajalec odloča za redno odpoved iz krivdnih razlogov (ob predpogoju, da so za redno odpoved zaradi krivdnih razlogov pogodbe o zaposlitvi izpolnjene procesne predpostavke), pretehtati vse okoliščine konkretnega primera zaradi tega, da se ugotovi, ali kršitev obveznosti iz delovnega razmerja predstavlja utemeljen razlog, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi v skladu z določilom 2. odstavka 89. člena ZDR-1.

Prijavite se tudi na naše online izobraževanje, kjer na praktičnih primerih izveste vse, kar morate vedeti:

Ne glede, da so pri presojanju pomembne tudi druge okoliščine, pa je treba izpostaviti zlasti stopnjo krivde delavca. 

Delodajalec bo tako pri presojanju teže kršitve nedvomno presojal tudi, ali je delavec kršitev storil namenoma (ali je šlo torej za naklepno ravnanje delavca) ali je bila kršitev storjena iz hude malomarnosti (ali je šlo za skrajno nepazljivost delavca in za zanemarjanje tiste skrbnosti, ki se pričakuje od povprečnega delavca) ali pa je delavec storil iz lahke oz. male malomarnosti (če je opustil skrbnost posebno skrbnega delavca).

V tem je tudi ena izmed bistvenih razlik med izredno in redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga – medtem ko se za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji 1. odstavka 110. ZDR-1 zahteva naklep ali hudo malomarnost, za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga zadostuje vsaka oblika krivde (tako sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Pdp 587/2006).

Pri tem izpostavljamo sodno prakso Vrhovnega sodišča RS, po kateri je tudi kršitev, ki sama zase morda ne bi bila dovolj resna in utemeljena, lahko razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, če prejšnja opozorila niso dosegla svojega namena in delavec s kršitvami nadaljuje (tako sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VIII Ips 172/2011). Podobno stališče je Vrhovno sodišče RS sprejelo tudi v zadevi pod opr. št. VIII Ips 28/2011, kjer je navedlo: “… tudi če kršitvi, zaradi katerih je bila podana redna odpoved, sami zase morda ne bi bili dovolj resni in utemeljeni, je treba upoštevati, da prejšnja opozorila niso dosegla svojega namena in je tožnica s kršitvami nadaljevala. Ne gre zanemariti niti dejstva, da je tožnica delala s posebej občutljivo skupino otrok in mladostnikov, ki so ji bili zaupani v varstvo, zaradi česar se je od nje pričakovala še večja skrbnost in vestnost pri izpolnjevanju delovnih nalog in spoštovanju sprejetih navodil …”

Pisno opozorilo za odpoved iz krivdnih razlogov

V skladu z določilom 1. odstavka 85. člena ZDR-1 mora delodajalec pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga najkasneje v 60 dneh od ugotovitve kršitve in najkasneje v šestih mesecih od nastanka kršitve pisno opozoriti delavca na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi, če bo delavec ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja v enem letu od prejema pisnega opozorila, razen če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti drugače določeno, vendar ne dalj kot v dveh letih.

Pisno opozorilo se lahko pošlje tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in za uporabo nalaga delodajalec. Pisno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi predstavlja procesno predpostavko za zakonito redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.

To pomeni, da redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ne more biti zakonita, če delavcu v zadnjem letu (oziroma v obdobju, ki ga določa kolektivna pogodba) pred tem ni bilo vročeno pisno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Navedeno pomeni tudi, da delodajalec delavcu v nobenem primeru ne more redno odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov zaradi prve storjene kršitve delovnih obveznosti.

Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VIII Ips 78/2011 kjer je sodišče zaključilo, da “… tožena stranka pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi tožnice ni pisno opozorila na izpolnjevanje obveznosti in na možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovne kršitve. Tako predhodno pisno opozorilo je pogoj za zakonito odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga …”. Zato je sodišče odpoved pogodbe o zaposlitvi razveljavilo.

Pogoj za pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, če bo delavec kršitve ponavljal, je na podlagi prvega odstavka 85. člena ZDR-1 lahko vsaka kršitev delavca, katere ponavljanje lahko privede do odpovedi pogodbe o zaposlitvi (tako tudi sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VIII Ips 205/201 ).

Delodajalec je dolžan delavca v skladu z določilom 2. odstavka 85. člena ZDR-1 pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti pisno seznaniti z očitanimi kršitvami in mu omogočiti zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči. Pisno seznanitev se lahko opravi tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec.3 Pri zagovoru lahko po pooblastilu delavca sodeluje predstavnik sindikata ali druga oseba, ki jo je pooblastil delavec.

Delodajalec delavcu ne sme redno odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga za iste kršitve, za katere je predhodno delavca že pisno opozoril. Z drugimi besedami, delavec za eno kršitev ne more biti sankcioniran dvakrat – s pisnim opozorilom pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov in s samo odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Po drugi strani pa se za redno odpoved iz krivdnih razlogov ne zahteva istovrstnost kršitev, ki so se delavcu očitale v pisnem opozorilu pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov. Pomembno je, da so nove kršitve storjene v enoletnem roku (oziroma roku, ki ga določa kolektivna pogodba) in da predstavljajo utemeljen razlog za odpoved, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.

V skladu s 3. odstavkom 89. člena ZDR-1 mora delodajalec delavcu redno odpovedati pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga najkasneje v 60 dneh od ugotovitve utemeljenega razloga in najkasneje v šestih mesecih od nastanka utemeljenega razloga. Za razliko od redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (pri kateri zakon sploh ne določa več roka) in redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti (ki jo mora delodajalec podati v šestih mesecih od nastanka razloga) zakon pri redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga določa:

  • subjektivni rok za odpoved iz krivdnih razlogov – 60 dni od ugotovitve utemeljenega razloga,

  • objektivni rok za odpoved iz krivdnih razlogov– šest mesecev od nastanka utemeljenega razloga.

Če ima krivdni razlog na strani delavca vse znake kaznivega dejanja, delodajalec lahko poda odpoved pogodbe o zaposlitvi v 60 dneh od takrat, ko je deloda- jalec ugotovil utemeljen krivdni razlog za redno odpoved, in za storilca ves čas, ko je mogoč kazenski pregon.

V primeru odpovedi iz krivdnega razloga na strani delavca, ki ima vse znake kaznivega dejanja, lahko delodajalec za čas trajanja postopka delavcu prepove opravljati delo. V času prepovedi opravljanja dela ima delavec pravico do nadomestila plače v višini polovice njegove povprečne plače v zadnjih treh mesecih pred uvedbo postopka odpovedi.

V primeru redne odpovedi iz krivdnega razloga delavec nima pravice do odpravnine, v skladu z določilom 4. odstavka 94. člena ZDR-1 pa mu delovno razmerje preneha po poteku 15-dnevnega odpovednega roka, ki začne teči naslednji dan po vročitvi odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Več si lahko preberete na našem online portalu, kjer smo za vas na preprost način opisali vse, kar morate vedeti o odpovedi iz krivdnega razloga:

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja