Košarica

02 250 18 00 | info@zfm.si | O nas

Prijava v portal: 

Prijava

Želite podporo?

Pokličite nas: 02 250 18 00

Družabna omrežja

Odločbe in mnenja Informacijskega pooblaščenca

 

Informacijski pooblaščenec izpostavlja, da se osebne podatke lahko obdeluje (npr. pridobiva, pošilja in razkriva) le na podlagi zakona ali pogojno privolitve. Za razkritje zdravstvenih podatkov delodajalcu zakonske podlage ni, zaradi česar izvajalec medicine dela ne sme na zdravniško spričevalo zapisati podatkov o zdravstvenem stanju (npr. rezultatov analiz in preiskav). Poleg tega tudi iz Pravilnika o preventivnih zdravstvenih pregledih izhaja, da se na obrazec zdravniškega spričevala ne zapisuje konkretnih podatkov o zdravstvenem stanju.

Glede alkoholiziranosti je Informacijski pooblaščenec zapisal, da je ena od izjem prav podatek o dejstvu in ravni alkoholiziranosti, saj gre za podatek, ki ga lahko (ob pogoju, da delavec v to privoli) ugotavlja tudi delodajalec sam, je pa potreben zaradi ugotavljanja odstopanja od predpisanega tolerančnega praga, potreben za izbiro in višino morebitne sankcije in je, zaradi navedenega, podana podlaga v prvem odstavku 48. člena ZDR-1. Toda to velja le pod pogojem, da je pacient privolil v izvedbo testiranja (prisilna zdravstvena oskrba namreč ni možna), da ima delodajalec prepoved alkoholiziranosti in postopke v zvezi s tem urejene v internih aktih (17. in 51. člen ZVZD-1) in da je bil delavec neposredno ob zaznanem sumu na alkoholiziranost napoten na usmerjen preventivni zdravstveni pregled k izvajalcu medicine dela v skladu s postopki, predpisanimi v internih aktih, v skladu z 51. členom ZVZD-1. V opisanem primeru lahko torej izvajalec medicine dela, brez privolitve pacienta, posreduje pacientovemu delodajalcu tudi konkretni podatek o ravni alkoholiziranosti.

Glede testiranja na prepovedane droge in druge psihoaktivne snovi pa je drugače, in sicer tudi [v primeru], če je delodajalec delavca zaradi suma napotil na usmerjen preventivni zdravstveni pregled. Tu podlaga v prvem odstavku 48. člena ZDR-1 ne pride v poštev. Delodajalec namreč ne potrebuje točnega podatka o tem, za katero konkretno snov gre in kakšna je raven oziroma kaj konkretno je vzrok delavčevega stanja. Delodajalec sicer lahko sam izvaja določene preproste psihomotorične teste za ugotavljanje delavčevega stanja, ne more pa sam izvajati zahtevnejših in zanesljivih preiskav, npr. krvnih in urinskih analiz. Zato izvajalec medicine dela delavčevemu delodajalcu ne sme posredovati konkretnih podatkov o psihoaktivnih snoveh in posledicah njihovega uživanja, temveč le informacijo o delazmožnosti in s tem podatek o tem, ali je (bil) delavec pod vplivom teh snovi ali ne.

Delodajalec ne sme dobiti nobenih podatkov o alkoholiziranosti ali uživanju psihoaktivnih snovi, če gre le za splošni oziroma obdobni preventivni zdravstveni pregled.

Glede privolitve delavca pa Informacijski pooblaščenec napotuje na uporabo Zakona o pacientovih pravicah (ZPacP), ki v 44. členu omogoča, da pacient (delavec) pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti privoli v razkritje zdravstvenih osebnih podatkov tretjim osebam (na primer pacientovemu delodajalcu) za nezdravstveni namen. Toda treba je upoštevati, da se ta privolitev ne nanaša na obdelavo osebnih podatkov pri delodajalcu po tem, ko ta osebne podatke pridobi oziroma se z njimi seznani. Ob tem je Informacijski pooblaščenec odsvetoval posredovanje konkretnih rezultatov delavčevemu delodajalcu tudi v primeru, če bi pacient [delavec] v to privolil na podlagi ZPacP.

Ostale odločbe in mnenja Informacijskega pooblaščenca v zvezi z delodajalčevim nadziranjem delavca ter ugotavljanjem in dokazovanjem kršitev obveznosti iz delovnega razmerja si lahko preberete v priročniku Prekinitve zaposlitev po novem avtorice in urednice Tanje Bohl.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja