Košarica

02 250 18 00 | info@zfm.si | O nas

Prijava v portal: 

Prijava

Želite podporo?

Pokličite nas: 02 250 18 00

Družabna omrežja

Odgovornost prokurista v podjetju

[optin-monster-shortcode id=”loedlj7gc6f2hy5gvldr”]

 

Pri ugotavljanju vloge prokurista je treba izhajati iz ugotovitve, da je prokura posebna oblika pooblastila za zastopanje. Zakonsko pooblastilo za zastopanje ima v delniški družbi in družbi z omejeno odgovornostjo zgolj poslovodstvo. Za poslovodje je značilno, da svoja zastopniška upravičenja črpajo že neposredno iz zakona. Poslovodje pa imajo tudi upravičenja za vodenja poslov. Pri poslovodji sta tako združeni dva vrsti upravičenj:

poslovodenje, kar pomeni oblikovanje odločitev v zvezi z vodenjem podjetja (odločanje glede volje družbe in vodenje poslov znotraj družbe), in

• zastopanje, kar pomeni izjavljanje odločitev tretjim osebam v pravnem prometu.

Poslovodstvo, ki je tako (izvirno) edino pristojno za zastopanje, pa lahko to svoje upravičenje prenese tudi na tretje osebe, kar lahko stori bodisi tako, da:

• izda pooblastilo določeni osebi za izvedbo določenih pravnih poslov in pri tem določi obseg pooblastila ali

• podeli prokuro.

Razlika med izdajo »klasičnega« pooblastila in prokuro je občutna. Medtem ko se klasičnemu pooblaščencu obseg pooblastil lahko poljubno določi, je pri prokuristu obseg pooblastil v razmerju do tretjih določen z zakonom .  V skladu s 35. členom ZGD-1 prokura upravičuje za vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, razen za odsvojitev in obremenitev nepremičnin, za kar mora biti prokurist posebej pooblaščen. V razmerju do tretjih je tako obseg pooblastil predpisan z zakonom, in sicer prokurist lahko sklepa vse posle, ki jih lahko sklepa družba, razen ne sme odsvojevati ali obremenjevati nepremičnin. Navedeno pa ne pomeni, da se prokurist ne sme omejiti v notranjem razmerju med družbo in prokuristom. S prokuristom poslovodstvo praviloma sklene posebno pogodbo, v kateri lahko določi, da je prokurist upravičen zastopati družbo zgolj do določene vrednosti oziroma zgolj določene posle ali se kako drugače omeji. Vendar je za te omejitve značilno, da ne učinkujejo  v razmerju do tretjih. Če je določena oseba vpisana v sodni register kot prokurist, se tretje osebe lahko zanesejo na to, da je prokurist veljavno zavezal družbo, če je sklenil kakršen koli posel, razen odsvojil oz. obremenil nepremičnino. 

Za prokurista je tako bistveno, da je zgolj pooblaščenec. ZGD-1 tako prokuristu ne daje nobenih poslovodnih upravičenj. Poslovodna upravičenja ima zgolj poslovodstvo. Zato prokurist ni pooblaščen npr. dajati navodil delavcem, kaj in kako naj delajo, ker gre za notranje poslovodske odločitve. Prav tako prokurist nima pravice sam oblikovati odločitve, da se npr. investira v novo proizvodno linijo. 

Ključno za opredelitev razmerja med poslovodjem in prokuristom je torej, da je poslovodja pristojen oblikovati odločitev in jo izjaviti tretjim, prokurist pa je zgolj upravičen izjaviti odločitev tretjim. Če je npr. poslovno smotrno, da družba pridobi določeno nepremičnino, bo odločitev o tem lahko sprejelo poslovodstvo, prokurist pa bo zgolj upravičen skleniti posel, s katerim bo družba nepremičnino pridobila. 

Če povzamemo, je za razmerje med poslovodjem in prokuristom ključno:

  • za vodenje poslov je odgovorno poslovodstvo, ki se te svoje odgovornosti ne razbremeni s tem, da imenuje prokurista. Če poslovodstvo ugotovi, da je prokurist sklenil določen posel, glede katerega poslovodstvo predhodno ni oblikovalo svoje odločitve in gre za škodljiv posel, je dolžno zoper prokurista ukrepati, in sicer tako, da lahko prekliče prokuro, v vsakem primeru pa uveljavi odškodninsko odgovornost,
  • prokurist je na podlagi zakona upravičen zgolj za izjavljanje volje, pri čemer je upravičen za sklepanje vseh poslov, razen za odsvajanje in obremenjevanje nepremičnin,
  • prokurist ni upravičen za poslovodne odločitve, razen če mu to pristojnost prenese poslovodstvo,
  • prokurist ni upravičen dajati navodil poslovodstvu, ampak nasprotno: prokurist je dolžan upoštevati navodila, ki mu jih da poslovodstvo.

 

Več o tej temi preberite v priročniku Osebne odgovornosti direktorjev – pregled in ukrepi za zmanjšanje tveganj

[porto_product view=”grid” id=”5209″]

[porto_product_category view=”grid” category=”153″]

 

 

 
Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja