Košarica

02 250 18 00 | info@zfm.si | O nas

Prijava v portal: 

Prijava

Želite podporo?

Pokličite nas: 02 250 18 00

Družabna omrežja

Obveznosti delodajalcev ob koncu leta

  • Pregled izrabe letnega dopusta

Zakon o delovnih razmerjih določa, da mora delodajalec delavcu izročiti potrdilo o izrabi letnega dopusta le ob prenehanju delovnega razmerja. Takega obvestila ne predvideva za prenose dopusta iz enega v drugo koledarsko leto. Vendar bi, če delavec to zahteva, tako potrdilo morali delavcu izdati, saj Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/2007) določa, da se ima posameznik pravico seznaniti s podatki, ki se o njem vodijo, hkrati pa je upravičen do njihovega izpisa. Podatek o številu dni neizrabljenega dopusta pa je še pomembnejši za delodajalca, saj ga mora upoštevati pri načrtovanju letnega razporeda delovnega časa. Glede prenosa preostalih dni letnega dopusta pa je treba poznati zakonske omejitve. Delavec ima pravico izrabiti ves letni dopust, ki ga ni izrabil v tekočem koledarskem letu zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka do 30. junija naslednjega koledarskega leta, če je v koledarskem letu, za katero mu je bil odmerjen dopust, delal vsaj šest mesecev. 

  • Plačilo sorazmernega dela regresa

ZDR v 131. členu določa, da mora delodajalec delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najkasneje do junija tekočega koledarskega leta. Isti zakon ureja tudi položaj delavcev, ki imajo pravico le do izrabe sorazmernega dela letnega dopusta. V tem primeru imajo tudi pravico le do sorazmernega dela regresa za letni dopust. Delavec ima pravico le do sorazmernega dela letnega dopusta, če v koledarskem letu, v katerem je sklenil delovno razmerje, ni pridobil pravice do celotnega letnega dopusta. To pomeni, da to pravico uveljavlja, če mu preneha delovno razmerje pred potekom roka, po katerem bi pridobil pravico do celotnega dela letnega dopusta, torej če mu je delovno razmerje v tekočem koledarskem letu prenehalo pred 1. julijem. Posebne okoliščine nastopijo takrat, ko se je delavec zaposlil pri delodajalcu v drugi polovici leta in ne bi pridobil pravice do izrabe celotnega letnega dopusta. V zakonu ne najdemo konkretne določbe, do kdaj je delodajalec dolžan delavcem, ki so se zaposlili v drugi polovici koledarskega leta in pridobijo pravico do letnega dopusta po dvanajstinah, izplačati regres. Praksa je različna, v nekaterih primerih delodajalci mesečno izplačujejo dvanajstine regresa za letni dopust. V nekaterih primerih pa izplačilo sorazmernega dela regresa za letni dopust izplačujejo ob koncu koledarskega leta. Ne glede na to, kako delodajalec izplačuje sorazmeren del regresa za letni dopust, ga je vsekakor treba izplačati do konca koledarskega leta, v katerem je delavec pridobil to pravico.

  • Pisni obračun plače

Tretji odstavek 135. člena ZDR določa, da mora delodajalec ob vsakem izplačilu mesečne plače izdati njen obračun. Do 31. januarja novega koledarskega leta pa mora delavcu izdati tudi pisni obračun plač in nadomestil plač za celotno preteklo koledarsko leto. Iz tega obračuna morata biti razvidna tudi obračun in plačilo davkov in prispevkov. 

Zakon o delovnih razmerjih ali kakšen drug predpis sicer ne določa konkretno, kaj mora vsebovati obračun plače za preteklo koledarsko leto. Omenja le obračun plač in nadomestilo plač, iz katerega morata biti razvidna tudi obračun plač in plačilo davkov in prispevkov. Ni nepomembno dodati k temu, da če delodajalec delavcu ne izda pisnega obračuna plače, s katerega bi bil razviden tudi obračun in plačilo davkov ter prispevkov, s tem krši zakon. Za tak prekršek je zagrožena denarna kazen v višini od 750 do 2000 evrov, za odgovorno osebo delodajalca pa 100 do 800 evrov.

 

Kadrovsko delo v praksi po novem

 

Več o tej temi preberite v priročniku Kadrovsko delo v praksi po novem

 
Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja