Košarica0
Skupaj z DDV:0,00 €
Vaša košarica je trenutno še prazna!

Arhiv

Pri nakupu in prodaji nepremičnin (ne tistih v katerih prebivajo fizične osebe in imajo prijavljeno stalno prebivališče) je potrebno upoštevati kapitalski dobiček, ki predstavlja pozitivno razliko med nakupno in prodajno vrednostjo nepremičnine. Pri izračunu in obdavčitvi kapitalskega dobička je potrebno upoštevati koliko let smo bili lastniki in nakupno ter prodajno provizijo ki je določena v višini enega odstotka od nabavne in prodajne vrednosti nepremičnine. Kapitalski dobiček lahko znižujemo tudi z stroški vlaganj, cenitvijo nepremičnine (188 evrov) in dva odstotnim davkom na promet nepremičnin, če smo kot kupci ali prodajalci plačali omenjeni davek. Tako obračunani proviziji, cenitev, vlaganj in davka znižujeta višino kapitalskega dobička.

Pri uporabi osebnih  avtomobilov, ki jih zaposleni uporabljajo tudi v privatne namene, je treba paziti na naslednje »pasti«:

  • vsaka službena pot, ki ni dokumentirana z ustreznim potnim nalogom in evidenco voženj, se opredeli kot zasebna vožnja,
  • prevoz na delo in z njega je zasebna vožnja,
  • službene poti ob koncih tedna so možne, a je treba paziti na ustrezne evidence in verodostojna dokazila,
  • potrebna je usklajenost med porabo goriva in dejanskim točenjem goriva,
  • službeno uporabo avtomobila zavezanec dokaže izključno z verodostojnimi knjigovodskimi listinami (računi, potni nalog, lastne evidence),
  • zakaj je treba pisati potne naloge – zato, ker inšpektorji nastale stroške presojajo izključno na tej podlagi,
  • DDV se ne odbija od prejetih računov storitve (pranje, montaža, vzdrževanje) in
  • vodenje evidenc o opravljenih vožnjah ni potrebno le, če se službeno vozilo uporablja tudi v privatne namene in se obračuna boniteta, sicer so evidence nujne za uporabo vozila izključno v poslovne namene (službeni vozni park) in če posameznik prevozi mesečno manj kot 500  kilometrov v privatne namene.

Zavod za zaposlovanje RS (ZZRS) je razpisal ukrep Usposabljanje na delovnem mestu 2015, ki odprt do 1. julija 2015. Program omogoča, da lahko delodajalci na delovnem mestu usposabljajo brezposelno osebo, ki je prijavljena v evidenci brezposelnih oseb najmanj tri mesece. Ukrep predvideva vključitev okoli 4.250 brezposelnih oseb. S takšnim ukrepom želi država povečati zaposlitvene možnosti brezposelnih oseb, saj imajo delodajalci možnost spoznati posameznika in ga lahko uvedejo v delo, preden se odločijo za potencialno zaposlitev. Usposabljanje poteka pod vodstvom mentorja, ki ga zagotovi delodajalec. Usposabljanje traja mesec dni (preprosta dela), dva meseca (zahtevnejša delovna mesta) in tri mesece za osebe mlajše od 30 let.

Od leta 2015 dalje se študentsko delo drugače obračuna in predstavlja za naročnika storitev študentskega servisa večji strošek in za dijaka oz. študenta, manjše neto izplačilo. 

Primer:

Vrednost študentske napotnice je 200 evrov. Obračun za naročnika in izplačilo dijaku oziroma študentu.

Bruto vrednost = 200 evrov

Prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje dijaka / študenta  – 15,5 % = 31 evrov (15,5 x 200 / 100).

Neto izplačilo dijaku / študentu = 169 evrov (200 € - 31 €).

 V skladu z 263. členom ZGD-1 mora član organa vodenja družbe pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarja in varovati poslovno skrivnost družbe, ki jo vodi. V primeru nastanka škode, ki bi nastala kot posledica kršitve nalog mora odgovarjati družbi, razen če dokaže, da je vestno in pošteno opravljal svoje naloge in obveznosti.

Na področju poklicnega delovanja je pomembno merilo za določanje standarda skrbnosti in pravila stroke. Vesten in pošten direktor bo zaupal vodenje računovodstva strokovnjaku s tega področja, tako z vidika računovodenja, kot pripravi pogodb in internih predpisov.

Pri društvih se nepovratna evropska sredstva, ki po vsebini sodijo med namenska javna sredstva, štejejo za dohodke iz opravljanja nepridobitne dejavnosti, ki se izvzemajo iz davčne osnove za davek od dohodkov pravnih oseb. V 9. členu Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) je določena oprostitev plačila davka od dohodkov pravnih oseb za zavezance, ki so ustanovljeni za opravljanje nepridobitne dejavnosti. Med te se uvrščajo društva, ki so v skladu z Zakonom o društvih ustanovljena za opravljanje nepridobitne dejavnosti, če poslujejo skladno z namenom ustanovitve in delovanja. V primeru, da društvo opravlja pridobitno dejavnost mora v skladu z 9. členom ZDDPO-2 obračunati in plačati davek iz pridobitne dejavnosti. 

Vsaka tuja pravna oseba (nerezident Republike Slovenije), ki v Sloveniji posluje, je za davčne namene zavezana plačilu davka od dohodka pravnih oseb. Pojem podružnica tujega podjetja v Sloveniji je opredeljen v Zakonu o gospodarskih družbah in pomeni, če tuja pravna oseba opravlja pridobitno dejavnost, mora biti vpisana v sodni register in imenovati enega ali več zastopnikov (direktor, prokurist, poslovodja). Prav tako se mora podružnica vpisati v davčni register in pridobiti davčno številko. Fizična oseba, ki vodi podružnico s stalnim ali začasnim prebivališčem v Sloveniji se mora vpisati v davčni register po uradni dolžnosti. Vpis izvede davčni organ na podlagi podatkov iz centralnega registra prebivalstva. Fizična oseba, ki v Sloveniji nima začasnega prebivališča, vendar dosega na območju Slovenije obdavčljive dohodke, mora davčnemu organu predložiti prijavo za vpis v davčni register na obrazcu DR-02. 

Fizična oseba, kot sobodajalec, lahko opravlja dejavnost le občasno, in sicer ne več kot skupno pet mesecev v koledarskem letu. Skupno lahko ponuja gostom do 15 ležišč in mora biti vpisana v Poslovni register Slovenije. 
Fizična oseba se mora registrirati in mora izpolnjevati določene zahteve, kot so:

Vezano knjigo računov bodo morali za izdajo računov pri gotovinskem poslovanju uporabiti vsi, ki jih ne izdajajo elektronsko. Pričetek vodenja vezane knjige je od 1. februarja 2015 dalje. Vsebino in način vodenja je določa Pravilnik o vsebini, obliki in načinu potrjevanja vezane knjige računov.

Vezana knjiga računov mora biti sestavljena:

 

  • iz platnic in knjižnega bloka, ki vsebuje 3 x 50 samokopirnihlistov oziroma 50 setov,
  • Imeti mora svojo serijsko številko, ki je odtisnjena na vsakem listu v knjižnem bloku in
  • odtisnjena mora biti na vsakem listu v knjižnem bloku.

Od leta 2015 dalje se bo študentsko delo drugače obračunavalo in bo predstavljalo za naročnika večji strošek, za dijaka oz. študenta pa manjše neto izplačilo. Spremembe so začele veljati od 1. februarja 2015 dalje.

Primer:
Vrednost študentske napotnice je 200 evrov. Kakšen je obračun za naročnika in izplačilo dijaku (študentu)?

Bruto vrednost = 200 evrov
Prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje dijaka/študenta – 15,5 % = 31 evrov (15,5 x 200 / 100).