Košarica0
Skupaj z DDV:0,00 €
Vaša košarica je trenutno še prazna!

Računovodski svetovalec

Izplačilo dobička pri doseganju končnega pozitivnega poslovnega rezultata in njegova razdelitev, predstavlja eno temeljnih pravic družbenikov. To pravico so si pridobili na podlagi začetnega vložka v podjetje.

Izplačilo dobička in razdelitev

Poleg lastnikov podjetja so pri razdelitvi bilančnega dobička udeležene tudi tretje osebe. Gledano s pravnega vidika je osnova za ugotovitev dobička in njegovo nadaljnjo delitev pri nas Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1). V Zakonu o gospodarskih družbah sta aktualna predvsem 8. poglavje in poglavja, ki opisujejo posamezne oblike gospodarskih družb, kjer so določena tudi pravila glede delitve dobička. 8. poglavje ZGD-1 natančneje določa način oblikovanja bilančnega dobička in njegovo računovodsko izkazovanje. ZGD-1 v primeru d.o.o-ja določa, da družbeniki sami odločajo o uporabi bilančnega dobička, da imajo ti pravico do deleža bilančnega dobička, kot je določeno v letni bilanci, razen seveda v primeru, ko družbena pogodba določa drugače. Določbe v ZGD-1 so dispozitivne narave, zato je mogoče to z družbeno pogodbo urediti tudi drugače.

Tako je npr. za razliko od delniške družbe, kjer ZGD-1 natančno določa vrstni red porabe bilančnega dobička, možno z družbeno pogodbo v družbi z omejeno odgovornostjo vnaprej določiti, kako se bo bilančni dobiček porabil. V d.o.o. se dobiček lahko porabi tudi za druge namene, kot so npr. pokrivanje prenesene izgube, možno pa je sprejeti tudi odločitev, da se v določenem letu dobiček sploh ne izplača. ZGD-1 predvideva in tudi narekuje, da se dobiček v d.o.o. deli glede na razmerje poslovnih deležev, a je tudi to določbo z družbeno pogodbo mogoče zapeljati v drugačno smer. Možno je npr. določiti drugačna razmerja med družbeniki pri delitvi dobička ne glede na lastniške deleže, lahko se določi vrstni red poplačila dobička in na koncu se lahko določi tudi posebne pogoje za izplačilo dobička. Podobno kot pri d.d. se dobiček razdeli na skupščini, kjer so zbrani vsi potrebni podatki o družbenikih, družbi, višini bilančnega dobička, namenjenega razdelitvi, in tudi določba, ki pravi, da se bilančni dobiček v določeni višini sploh ne bo delil.

V določenih primerih se dobiček lahko izplača tudi v vmesnem obdobju, vendar le ob predpostavki, da bo dobiček na koncu tudi ustvarjen. Tudi časovno obdobje razdelitve dobička mora biti razumno.

Če si družbeniki v vmesnem obdobju razdelijo dobiček, ki pa na koncu sploh ni bil ustvarjen, morajo družbeniki te zneske vrniti. Ob upoštevanju določb ZGD-1 in dosedanje sodne prakse se sicer lahko sklepa, da se sklep o uporabi bilančnega dobička, sprejet na skupščini, lahko izpodbija, in sicer ko je v nasprotju z zakonom ali družbeno pogodbo oziroma ko je omejitev razdelitve čistega dobička posledica zlorabe pravic oziroma ko bi zaradi njega prišlo do kršitve enake obravnave družbenikov. Če sodišče ugotovi, da so prisotne okoliščine, ki govorijo v korist delitev bilančnega dobička, sodišče tej zahtevi družbenikov tudi ugodi in spremeni sklep skupščine.

bilanca stanja

Dobiček družbe je možno razdeliti tudi tretjim osebam, se pravi delavcem, drugi družbi, vendar le po ustrezni pravni poti. Delitev dobička družbe tretjim osebam je možno urediti z družbeno pogodbo in s sklepom družbenikov o delitvi dobička. Delavci so lahko upravičeni do izplačila dobička tudi na podlagi Zakona o udeležbi delavcev pri dobičku, vendar se to v praksi redko uporabi. Tukaj gre namreč za prostovoljno odločitev, vendar mora v primeru, ko je ta sprejeta, veljati za vse delavce in družbo.

Lahko pa se posamezni delavec s pisno izjavo kadar koli odpove dobičku, pogodba za delavca pa preneha veljati tudi, če preneha veljati delovno razmerje, in tudi v drugih zakonskih primerih. Pogodbo se seveda lahko sklene le, če družbena pogodba oziroma statut družbe določa, da se dobiček družbe lahko uporabi za udeležbo delavcev pri dobičku. Tudi drugim pravnim in fizičnim osebam se lahko izplača del dobička, vendar le, ko je to določeno v družbeni pogodbi in sklepu skupščine o delitvi dobička oziroma ko je podlaga ustrezna pogodba med izplačevalcem in prejemnikom dobička.

ZGD-1 torej omogoča, da vodstvo določene družbe sklene pogodbo o prenosu dobička oziroma druge vrste podjetniške pogodbe, vendar mora k tej svoje soglasje dati tudi skupščina. Da se takšno pogodbo vpiše v register, mora vodstvo družbe prijaviti vrsto pogodbe ter ime in priimek oziroma firmo sopogodbenika, v situaciji, ko imamo opravka s pogodbo o delnem prenosu dobička, pa tudi dogovor o višini deljenega dobička. Sami prijavi se priloži pogodbo, ki začne veljati šele s sprejetim sklepom na skupščini drugega sopogodbenika, skupaj z zapisnikom tega sklepa in njegove priloge v izvirniku ali overjenem prepisu. Pogodba začne nato veljati z njenim vpisom v register.

V primeru likvidacije se razdelitev dobička po Zakonu o dohodnini oziroma Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb ne obravnava kot izplačilo dividende, temveč kot kapitalski dobiček. V primeru likvidacije in izplačila dobička njenim družbenikom gre za izplačilo, ki predstavlja zmanjšanje družbenikovega lastniškega deleža.

Z davčnega vidika se obravnava dobiček kot dividendo, ki se jo izplača družbenikom. Za davčne potrebe se po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb kot dividende obravnava tudi naslednje dohodke:

 

  • vsi dobički, ki so izplačani v povezavi z udeležbo v dobičku izplačevalca,
  • dobiček, rezerve iz dobička, osnovni kapital v delu, ki se je oblikoval iz predhodnega povečanja osnovnega kapitala iz dobička ali rezerv iz dobička, in skrite rezerve izplačevalca, ob prenehanju izplačevalca,
  • izplačilo na podlagi rednega zmanjšanja osnovnega kapitala izplačevalca v delu, ki se je oblikoval iz predhodnega povečanja osnovnega kapitala iz dobička ali rezerv iz dobička,
  • dobiček na podlagi podjetniške pogodbe,
  • prikrito izplačilo dobička,
  • izplačana vrednost pridobljenih lastnih poslovnih deležev, zmanjšana za njihovo emisijsko vrednost in za sorazmerni del kapitalskih rezerv.

 

Glede na določbe Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb se enako davčno obravnava tako izplačilo dobička lastnikom družbe kot tudi izplačilo tretjim osebam, ki so upravičene do izplačila dobička na podlagi podjetniške pogodbe.

Kadar pa je izplačilo dobička izplačano družbeniku, ki je fizična oseba, se tako izplačano dividendo obravnava po Zakonu o dohodnini kot dohodek iz kapitala. Predstavlja dohodek, ki je dosežen na podlagi fizične osebe v kapitalu izplačevalca. Izplačilo dividende je obdavčeno po 25-odstotni stopnji, kar pomeni dokončno obdavčitev brez kasnejšega poračuna na letni ravni.

Dividende torej niso vključene v letno odmero dohodnine. Če pa je prejemnik izplačila dobička tretja fizična oseba, ki ni zaposlena v podjetju in ni lastniško udeležena, se tako izplačilo dobička obravnava kot drugi dohodek. Davčna osnova za takšno izplačilo je doseženi dohodek, od tega pa se izračuna in plača akontacijo dohodnine po 25-odstotni stopnji od davčne osnove. Akontacijo dohodnine izračuna plačnik davka, in sicer kot davčni odtegljaj, če pa izplačevalec ni plačnik davka (kar se zgodi, ko je izplačevalec tuja družba), mora posameznik tak dohodek napovedati sam, in sicer v sedmih dneh, potem, ko davčni organ prejme dohodek (povzeto po Unikum, Nina Orehek, Izplačevanje dobička iz družbe z omejeno odgovornostjo, april 2015).

bilanca stanja

Bilanca stanja nam pokaže na eni strani sredstva podjetja (aktivo) in na drugi strani obveznosti do virov teh sredstev (pasivo). Poenostavljeno bi lahko rekli, da bilanca stanja pove, kaj podjetje ima na eni strani in kako so ta sredstva pridobljena na drugi strani.

Bilanca stanja: Sredstva - aktiva:

Neopredmetena dolgoročna sredstva. V bistvu gre pri neopredmetenih dolgoročnih sredstvih za postavke, ki niso opredmetena osnovna sredstva in katerih nabavno vrednost bi bilo neupravičeno prenesti v stroške v celoti takoj ob njihovi nabavi. Kot tipičen primer pridobljene pravice lahko navedemo nakup licence. Iz naslova te licence bo podjetje ustvarjalo prihodke več let, zato ne bi ravnali pravilno, če bi sredstva, dana za nakup licence takoj v celoti prenesli v stroške enega poslovnega leta. Iz tega razloga se nakup licence evidentira kot neopredmeteno dolgoročno sredstvo, katerega vrednost se v obdobju pričakovane koristi zmanjšuje skozi amortizacijo.

Opredmetena osnovna sredstva (in drobni inventar) so nepremičnine in oprema, ki jih podjetje uporablja za opravljanje svoje dejavnosti in katerih življenjska doba je daljša od enega leta.

Bilanca stanja se zmanjšuje tudi skozi izbrano metodo amortizacije pri vrednostno opredmetenih osnovnih sredstvih.

Tako opredmetena osnovna sredstva kot neopredmetena dolgoročna sredstva so v bilanci stanja praviloma izkazana v »neto« vrednosti t.j. nabavni vrednosti, zmanjšani za revalorizirano, že obračunano amortizacijo. Z uveljavitvijo SRS, je podjetjem dana možnost, da neopredmetena dolgoročna sredstva in opredmetena osnovna sredstva vrednotijo po modelu nabavne vrednosti ali po modelu prevrednotenja. Velika večina podjetij vrednoti sredstva po modelu nabavne vrednosti, kar pomeni, da so ta, izkazana po nabavni vrednosti, zmanjšana za obračunano amortizacijo. Če podjetje za model vrednotenja izbere model prevrednotovanja, pa so ta sredstva v bilanci stanja izkazana po t.i. pošteni oz. tržni vrednosti.

bilanca stanja

Naložbene nepremičnine so nepremičnine, ki jih podjetje poseduje, ne za namen opravljanja svoje dejavnosti ali prodaje v bližnji prihodnosti, temveč zaradi povečevanja njihove vrednosti ali oddajanja v poslovni najem. Enako kot pri osnovnih sredstvih se tudi naložbene nepremičnine praviloma izkazujejo po svoji neto nabavni vrednosti.

Dolgoročne finančne naložbe so naložbe v deleže ali delnice drugih podjetij, dolgoročno dana posojila ali dolgoročni depoziti sredstev. Gre za tiste vrste naložb, ki bodo prinašale prihodke iz naslova financiranja šele v obdobju, daljšem od enega leta.

Dolgoročne terjatve iz poslovanja so na primer terjatve do kupcev, ki smo jim prodali naše izdelke z odlogom plačila na več kot eno leto.

Zaloge združujejo zaloge materiala, surovin, nedovršene proizvodnje, polizdelkov, proizvodov ali trgovskega blaga. Pri tem naj še enkrat poudarimo, da so zaloge, tako kot načeloma vsa sredstva podjetja, ovrednotene po nabavni vrednosti.

Kratkoročne terjatve iz poslovanja so terjatve do kupcev, terjatve do države npr. za vstopni DDV, morebitne terjatve do zaposlenih in druge kratkoročne terjatve. Tudi terjatve so v bilanci stanja izkazane v vrednostih, ki so zmanjšane za morebitne odpisane terjatve.

Kratkoročne finančne naložbe predstavljajo stanje danih kratkoročnih posojil ali kupljenih vrednostnih papirjev, katerih zapadlost je krajša od enega leta. Sem spada tudi tisti del dolgoročnih posojil, ki zapade v naslednjem letu. Po uveljavitvi SRS, ki veljajo od leta 2016, se kratkoročne finančne naložbe v deleže in delnice izkazujejo po t.i. pošteni -- tržni vrednosti, ki je običajno podana na borzi.

Denarna sredstva so v glavnem sredstva, s katerimi podjetje razpolaga na svojih evrskih in deviznih računih ter v gotovinski blagajni.

Aktivne časovne razmejitve so računovodska kategorija, ki nam pomaga, da izkažemo poslovne dogodke, ki so povezani z dvema različnima obdobjema poslovanja. Po SRS gre za kratkoročno odložene stroške in prehodno nezaračunane prihodke. Na primer: če od dobavitelja prejmemo račun, datiran na 15. 12. 2017, na katerem nam dobavitelj zaračunava najemnino za januar 2018, je ta najemnina v bilanci stanja za leto 2017 izkazana kot aktivna časovna razmejitev, saj bo prenesena med stroške šele v letu 2018.

Viri sredstev – pasiva

Kapital. Pod tem pojmom ima bilanca stanja združene vse kapitalske postavke, in sicer osnovni kapital (t.j. tisti, ki je vpisan v sodni register), oblikovane rezerve podjetja (tako zakonsko predpisane, kot tiste, ki jih podjetje oblikuje v skladu s svojimi akti),
preneseni nerazporejeni dobički preteklih let, čisti dobiček poslovnega leta ter tudi nepokrita izguba iz preteklih let in izguba tekočega leta, ki vrednost skupnega kapitala zmanjšujeta. Med kapitalske postavke sodi tudi presežek iz prevrednotenja, ki je posledica povečanja vrednosti premoženja družbe ( na primer nepremičnine ) na pošteno oziroma tržno vrednost, če je podjetje za model vrednotenja premoženja izbralo model prevrednotovanja.

Kapital oz. natančneje lastni kapital je po vsebini obveznost do lastnikov. Je vrednost, ki jo dobimo, če od tistega, kar podjetje ima (sredstva) odštejemo tisto, kar je podjetje dolžno navzven (t.i. dolžniški kapital). Poenostavljeno bi lahko rekli, da je podjetje vredno toliko, kolikor znaša njegov lastni kapital.

Dolgoročne rezervacije. Namen oblikovanja dolgoročnih rezervacij je, da se vnaprej vračunajo stroški (glej drugi poslovni odhodki -- rezervacije), ki jih je podjetje oblikovalo na podlagi utemeljenih razlogov kot pogojno obveznost.

Dolgoročne obveznosti sestojijo iz dolgoročnih obveznosti iz financiranja (t.j. prejeta dolgoročna posojila) in dolgoročnih obveznosti iz poslovanja (npr. prejeti dolgoročni blagovni krediti). Gre skratka za obveznosti, katerih zapadlost nastopi v času, daljšem od enega leta.

Kratkoročne obveznosti iz poslovanja so obveznosti do dobaviteljev, obveznosti do zaposlenih, obveznosti za davke, prispevke in druge kratkoročne obveznosti.

Kratkoročne obveznosti iz financiranja so obveznosti iz naslova prejetih kratkoročnih posojil. Sem štejemo tudi tisti del sicer dolgoročnih posojil, ki zapadejo v naslednjem letu.

Pasivne časovne razmejitve. Analogno aktivnim časovnim razmejitvam gre pri pasivnih časovnih razmejitvah za vnaprej vračunane stroške ali kratkoročno odložene prihodke. Primer: Od dobavitelja prejmemo račun, datiran na 15. 01. 2008 za najemnino za mesec december 2007. Ker se najemnina nanaša na leto 2007, jo izkažemo kot strošek v bilanci za leto 2007, obveznost do dobavitelja, ki na 31. 12. 2007 še ne obstaja, pa izkažemo na pasivnih časovnih razmejitvah.

bilanca stanja

Dohodnina je davek od dohodkov fizičnih oseb, ki jo Sloveniji ureja Zakon o dohodnini.  Med letom se plačuje v obliki akontacije. Po zaključenem koledarskem letu pa se izdela obračun dohodnine.

Dohodnina se v davčno blagajno nateka z različnih virov:

  • dohodki iz zaposlitve
  • dohodni iz dejavnosti
  • dohodki iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti
  • dohodki iz oddajanja premoženja v najem in iz prenosa premoženjske pravice
  • dohodki iz kapitala
  • drugi dohodki

Je prihodek državnega proračuna in občin.

V državno blagajno, pa se steka tudi dohodnina od delavcev, ki so davčni  nerezidenti.

 

dohodnina

Oseba je davčni nerezident, če v Sloveniji nima uradno prijavljenega stalnega prebivališča, običajnega bivališča ali središča svojih osebnih in ekonomskih interesov, oziroma je v kateremkoli času v davčnem letu prisotna v Sloveniji skupno manj kot 183 dni, pojasnjujejo na Finančni upravi RS (Furs).

Davčni nerezidenti in dohodnina

So tako kot rezidenti zavezani za plačilo dohodnine. Razlika pa je sledeča:

  • Rezidenti Slovenije so osebe, ki so zavezane za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ne glede na to, kje so doseženi (imajo vir v Sloveniji ali izven Slovenije).
  • Nerezidenti Slovenije pa so zavezani za plačilo dohodnine le od dohodkov, pridobljenih v Sloveniji.

Dohodnina in njeno plačevanje za nerezidente
Od vseh izplačil tujim fizičnim osebam se plačuje dohodnina že med letom. Akontacija dohodnine se zavezancu, nerezidentu, šteje kot dokončen davek in ni obveznosti poračuna dohodnine na letni ravni kot to velja za rezidente.
Če nerezidentu dohodek izplačuje slovenska pravna oseba ali zasebnik, ta za prejemnika dohodka odtegne akontacijo dohodnine v obračunu davčnega odtegljaja na obrazcu REK. Če pa dohodek izplača oseba, ki ni plačnik davka v Sloveniji (npr. tuji izplačevalec), mora prejemnik tak dohodek sam napovedati zaradi odmere akontacije dohodnine v Sloveniji.

Dohodnina je oproščena pri nerezidentih

· od dobička iz kapitala, pod pogojem, da ima dobiček iz kapitala vir v Sloveniji  in če vrednostni papir ali lastniški delež, ki ga odsvoji nerezident, ni del pretežnega lastniškega deleža;
· nerezident ne plačuje dohodnine od dohodka iz zaposlitve, prejetega za delo pri tujem diplomatskem predstavništvu ali konzulatu,
· od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti ,če v Sloveniji ne opravlja dejavnosti prek poslovne enote in je v Sloveniji prisoten manj kot 183 dni v katerem koli obdobju 12 mesecev ter pod nadaljnjim pogojem, da ne gre za dohodke, od katerih se obračunava davčni odtegljaj v skladu z zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb;
· od obresti na vrednostne papirje, ki jih izdaja Republika Slovenija na podlagi zakona, ki ureja javne finance,
· od obresti na dolžniške vrednostne papirje, ki jih izda gospodarska družba,
ustanovljena v skladu s predpisi v Sloveniji, pod pogojem, da dolžniški vrednostni papirji ne vsebujejo opcije zamenjave za lastniški vrednostni papir in so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu ali se z njimi trguje v večstranskem sistemu trgovanja v državi članici EU ali v državi članici OECD, razen v primeru dolžniških vrednostnih papirjev, ki so izdani za plačilo odškodnin v skladu z zakonom, ki ureja denacionalizacijo.

Ugodnosti, ki jih prinašajo mednarodne pogodbe tujim fizičnim osebam (nerezidentom), ki v Sloveniji dosegajo dohodke, so:
· neobdavčevanje v državi vira (Sloveniji), ker je po mednarodni pogodbi dana pravica do obdavčitve le državi sedeža prejemnika dohodka,
· obdavčevanje v državi vira (Sloveniji) po nižji stopnji, kar se običajno pojavi pri treh vrstah dohodkov – dividendah, obrestih in premoženjskih pravicah. Stopnja se giblje med 5 in 15 %.

Nerezidenti imajo za uveljavljanje ugodnosti, ki jim jih daje mednarodna pogodba o izogibanju dvojnega obdavčevanja za dohodke, obdavčene na viru v Sloveniji, dve možnosti:
· znižanje ali oprostitev plačila davka – če je dohodek po mednarodni pogodbi
obdavčen z nižjo stopnjo oz. je oproščen davka v Sloveniji. Prejemnik dohodka
nerezident mora plačniku davka (slovenskemu izplačevalcu) predložiti zahtevek, preden je dohodek izplačan. Plačnik davka lahko izplača dohodek in obračuna davek po nižji stopnji ali od dohodka ne izračuna in ne odtegne davka, šele ko prejme od davčnega organa potrjen zahtevek,
· vračilo preveč plačanega davka – če je plačnik davka (slovenski izplačevalec) ne glede na ugodnosti, ki jih določa mednarodna pogodba, obračunal davek po višjih stopnjah, lahko prejemnik dohodka – nerezident zahteva vračilo davka neposredno sam pri FURS. Če je bil davek obračunan od dohodka, ki je v skladu z mednarodno pogodbo oproščen davka, se prejemniku dohodka vrne celoten znesek plačanega davka.
Ugodnosti lahko nerezidenti uveljavljajo na obrazcih zahtevkov za uveljavljanje ugodnosti iz mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja (KIDO obrazci), in sicer je za vsako posamezno vrsto dohodka določen poseben obrazec za uveljavljanje ugodnosti – t.i. KIDO obrazec.

Vir: www.fu.gov.si

dohodnina

 

denarni tok

Računovodski izkazi (denarni tok, bilanca stanja, izkaz poslovnega izida) so slika poslovanja vsakega podjetja in podjetnika. Zato je zelo pomembno, da vemo, kakšno sliko kažemo našim poslovnim partnerjem in širši poslovni javnosti.

V današnjem razvoju podjetništva je zelo pomembno, da sami vemo kdo smo, kam se uvrščamo na trgu, kaj lahko ponudimo poslovnim partnerjem in kaj lahko od poslovnih partnerjev tudi zahtevamo. Kaj bomo ponudili banki, ko bomo želeli dodaten sveženj denarja?

Pravilno moramo znati oceniti in izbrati prave poslovne partnerje. Pomembno je razumeti glavne informacije, ki nam dajo sliko o poslovni in finančni stabilnosti poslovanja, kreditni sposobnosti in likvidnosti. S tem znižujemo tveganje denarnega poslovanja za notranje in  zunanje uporabnike računovodskih in finančnih informacij.

Analizo denarnega toka  je prioročljivo delati večkrat letno (vsaj mesečno), obvezno pa je analizirati denarno tok:

  • ob začetku leta, ko denarni tok načrtujemo,
  • ob prijavi na javne razpise in finančne institucije,
  • ob koncu leta, ko analiziramo realiziran denarni tok, ki smo ga na začetku leta načrtovali.

Kakšno vlogo ima denarni tok v podjetju?

Izkaz denarnih tokov spada med izvedene računovodske izkaze in izkazuje denarni tok med dvema obdobnima bilancama stanja.

Denarni tok je sestavljen iz prejemkov in izdatkov podjetja. Običajno so prejemki odsev unovčenja terjatev oziroma prodaje plačilno sposobnim kupcem. Izdatki pa odsev poravnavanja obveznosti do dobaviteljev, zaposlenih in drugih dolgov. ---- ANALIZA DENARNEGA TOKA -seminar

Denarni tok je tok denarja v podjetje in iz podjetja. Prav tako nam denarni tok pove, koliko denarja smo prejeli v določenem času in koliko denarja smo tudi porabili, ker smo morali plačati svoje obveznosti.

denarni tok

Kako načrtovati denarni tok?

Običajno načrtujemo denarni tok na podlagi načrtovane prodaje, nabave in drugih stroškov, ki se pri prodaji preoblikujejo v odhodke. V primeru, ko so terjatve unovčene, pridemo do denarja in lahko poravnamo obveznosti, ki jih imamo. Če terjatve niso poravnane, smo izpostavljeni transakcijskemu tveganju, kar pomeni, da tvegamo, da bo ob poravnavi obveznost ali terjatev ne bo toliko denarja, kot smo pričakovali.

Kadar dejanski denarni tok odstopa od načrtovanega zaradi napačnega načrtovanja, nepravilnih odločitev, nepravilnih in ažurnih podatkov ter nenačrtovanja različnih oblik tveganj, lahko zapademo v likvidnostne težave.

Zato je načrtovanje denarnega toka izredno pomembno in najbolje je, da pri tem sodelujejo ljudje, ki delovanje podjetja in poslovne partnerje zelo dobro poznajo, saj bodo na osnovi izkušenj poslovanja preteklih let, znali situacijo najbolje predvideti in oceniti. 

Obvladovanje tveganj in analiziranje denarnega toka

Z obvladovanjem dejavnikov tveganja vplivamo na uspeh podjetja.

Obvladovati moramo:

  • obrestne mere, saj s tem zagotavljamo načrtovano ceno posojil in kapitala, saj so obresti izhodišče želene stopnje donosa za lastnike in razne vrste naložb,
  • pokrivanje izdatkov, ki kaže na obvladovanje tveganj finančnega izida. Če imamo izdatke pokrite s prejemki, nam ni treba ni treba več skrbeti, saj nam ne grozijo zmanjšanje denarnih sredstev,
  • zelo dobro moramo poznati postavke iz bilance stanja, izkaza poslovnega izida in izkaza denarnega toka. Zavedati se moramo, kaj pomenijo na uspešnost poslovanja podatki, ki jih iz omenjenih analiz razberemo.

Zaključek

Denarni tok moramo poznati, razumeti in vedeti, katere informacije iz denarnega toka pridobimo za nadaljnje poslovno odločanje.

Zavedati se moramo, da je denar začetek ali konec podjetništva (ne gremo v likvidacijo, če sklenemo poslovanje z izgubo, ampak šele takrat, ko ugotovimo, da je denarni tok negativen na dolgi rok). 

Ne smemo pozabiti, da obstaja razlika med prodanim in plačanim.

Pomembno je vedeti, da nam razumevanje in branje bilance stanja, izkaza poslovnega izida in izkaza denarnih tokov da največ podatkov in informacij za razumevanje finančnega stanja podjetja. Zato se mnoga podjetja in direktorji zavedajo realnosti načrtovanja denarnega toka, kako ga nadzirati in ob določenih obdobjih analizirati ter oblikovati ukrepe za izboljšanje stanja v prihodnje.

financni menedzment

Zavedati se moramo, da podjetja, ki imajo velike izgube, si pogosto opomorejo. Toda če nimajo denarja in možnosti najema posojil, bodo le redko imela še eno priložnost.

Prenos podjetja, ki ga ureja ZGD-1G, pomeni prenos podjetja samostojnega podjetnika na njegove družinske člane in z njim ožje povezane osebe. Zakon našteva, da so te osebe ožji družinski člani in z njim povezane osebe, kot so: zakonec ali oseba s katero podjetnik živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti (istospolna skupnost, otroci, posvojenci, starši, posvojitelji, vnuki, bratje, sestre).

prenos podjetja

Namen zakona je, da omogoči podjetniku, da z univerzalnim pravnim nasledstvom prenese podjetje na svoje najožje družinske člane. V primeru, da podjetnik umre, lahko podjetnikov dedič, ki nadaljuje zapustnikovo podjetje, v firmi še naprej uporablja priimek in ime zapustnika. Na podjetnikovega dediča preidejo podjetje podjetnika ter pravice in obveznosti v zvezi s podjetjem kot univerzalnega pravnega naslednika. S prenosom podjetja na podjetnika prevzemnika se z univerzalnim pravnim nasledstvom na prevzemnika prenesejo vse pravice in obveznosti ter sredstva, ki tvorijo podjetje. Sklenjene pogodbe veljajo tudi po prenosu in jih ni potrebno sklepati na novo.

Podjetje med prenosom nemoteno posluje in s prenosom na obračunski dan, na prevzemnika preidejo podjetje podjetnika ter pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem. Dan prenosa podjetja je bilančni presečni dan, na katerega podjetnik sestavi računovodske izkaze podjetja, ki se prenaša.

Za prenos podjetja je potrebno vedeti naslednje:

  • ne prenaša se osebno premoženje podjetnika, ki ni namenjeno opravljanju dejavnosti,
  • prenos je možen le na ožje družinske člane,
  • samostojni podjetnik, kot subjekt preneha,
  • po izvršenem prenosu podjetnikovo premoženje ostane nespremenjeno – zaposleni v podjetju prevzemniku nadaljujejo z dejavnostjo in
  • prevzemnik je univerzalni pravni naslednik in vstopi v vsa pravna razmerja podjetnika (pravice, obveznosti, odgovornosti).

Druga bistvena sprememba pri prenosu podjetja je, da podjetje med prenosom nemoteno posluje s prenosom na obračunski dan in na prevzemnika pride podjetje podjetnika in pravice in obveznosti v zvezi s podjetjem. Bilančni presečni dan je dan, ko podjetnik sestavi računovodske izkaze, ki jih prenaša  na prenosnika (dediča). Obstaja tudi možno delnega prenosa podjetja na podjetnika prevzemnika.

S prenosom podjetja je treba vedeti:

  • prenos osebnega premoženja podjetnika, ki je namenjeno pridobitni dejavnosti,
  • prenos je možen le na ožje družinske člane,
  • iz enovite premoženjske bilance se izloči del premoženja, ki je namenjen za opravljanje pridobitne dejavnosti,
  • podjetnikovo premoženje ostane nespremenjeno in to pomeni, da premoženje in zaposleni v podjetju nadaljujejo z dejavnostjo pri podjetju prevzemniku.

Pomen prenosa, ki ga ureja ZGD-1G, pomeni prenos podjetja samostojnega podjetnika na njegove družinske člane in z njim ožje povezane osebe. Zakon našteva, da so te osebe ožji družinski člani in z njemu povezane osebe, kot so: zakonec ali oseba s katero podjetnik živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti (istospolna skupnost, otroki, posvojenci, starši, posvojitelji, vnuki, bratje, sestre).

Namen zakona je, da omogoči podjetniku, da z univerzalnim pravnim nasledstvom prenese podjetje na svoje najožje družinske člane. V primeru, da podjetnik umre, lahko podjetnikov dedič, ki nadaljuje zapustnikovo podjetje, v firmi še naprej uporablja priimek in ime zapustnika. Na podjetnikovega dediča preidejo podjetje podjetnika ter pravice in obveznosti v zvezi s podjetjem. S prenosom podjetja na podjetnika prevzemnika, se z univerzalnim pravnim nasledstvom na prevzemnika prenesejo vse pravice in obveznosti ter sredstva, ki tvorijo podjetje. Sklenjene pogodbe veljajo tudi po prenosu in jih ni potrebno sklepati na novo.

Podjetje med prenosom nemoteno posluje in s prenosom na obračunski dan na prevzemnika preidejo podjetje podjetnika ter pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem. Dan prenosa podjetja je bilančni presečni dan na katerega podjetnik sestavi računovodske izkaze podjetja, ki se prenaša. 

V pogodbi se navede, da podjetnik preneha opravljati dejavnost z dnem vpisa prenosa podjetja v Poslovni register Slovenije in da z dnem vpisa prenosa podjetja v Poslovni register Slovenije dosedanjim zastopnikom podjetja tako prenehajo pooblastila za zastopanje in vodenje. Pogodba mora biti podpisana s strani obeh strank in mora biti sestavljena v zahtevani notarski obliki.

 

Mnogokrat se računovodski delavci vprašamo, kako dolgo moramo arhivirati poslovno dokumentacijo, ko smo naredili letni računovodski in davčni obračun, ter ga uspešno oddali na Finančno upravo Republike Slovenije (FURS) in na Agencijo za javne prihodke in evidence in statistiko (AJPES). Lokacija je lahko v okviru podjetja, samostojnega podjetnika, v arhivih na območju Republike Slovenije ali celo v tujini (v tem primeru je potrebno obvestiti FURS).

 

Pravne osebe, ki izplačujejo dohodke in druga povračila stroškov fizičnim osebam, niso dolžne nakazati določena denarna sredstva na njihove transakcijske račune. Katere so te izjeme, navajamo v nadaljevanju:

Pri izvedbi storitev na premičninah, v tujini ali v Sloveniji, za tujega naročnika, DDV-ja ne bomo obračunavali mi. Obvezno potrebujemo ID DDV tujega naročnika in obveznost za obračun prevalimo nanj, v njegovi državi, kjer ima sedež svojega delovanja. V DDV-O ne poročamo. Klavzula DDV ni obračunan po 1. odstavku 25. člena ZDDV-1 – obrnjena davčna obveznost. Vpišemo v DDV-O kolona 12. V obrazcu DDV-O vedno upoštevamo DDV, ki velja za Slovenijo.

V primeru, da izdamo račun za opravljeno delo in smo registrirani kot davčni zavezanec za obračun DDV, na računu ni potrebno navajati nobenih klavzul, ampak prikažemo ločeno obračunan DDV od opravljenega posla.