Košarica0
Skupaj z DDV:0,00 €
Vaša košarica je trenutno še prazna!

Arhiv

Regres za letni dopust za leto 2015 v javnem sektorju je urejen v 8. členu Zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leto 2015 – ZUPPJS15 (Uradni list RS, št. 95/14), ki določa, da se regres za letni dopust ob pogojih iz tega zakona javnim uslužbencem in funkcionarjem izplača pri plači za maj 2015.

Objavljen je bil tudi nov Pravilnik o obrazcih prijav podatkov o pokojninskem in invalidskem ter zdravstvenem zavarovanju, zavarovanju za starševsko varstvo in zavarovanju za primer brezposelnosti, s seznamom obveznih podatkov na M obrazcih, veljaven od 21. marca dalje.

Jedro: Tožnik glede na zdravstvene omejitve (kot nvalid III. kategorije) ni bil sposoben za delo na odstranjevanju opažev, zato bi moral odkloniti delo na višini in zahtevati od vodje gradbišča, da mu skladno z omejitvami del iz invalidske odločbe določi druge delovne zadolžitve. Ker tega ni storil, je tudi sam prispeval k nastanku škode v višini 30 %.

Izrek: Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje. Tožeča in prvotožena stranka sami krijeta svoje pritožbene stroške.

Pravna podlaga, ki ureja področje napotenih delavcev v tujino in zaposlovanja tujcev, je specifična in zelo raznolika, zato se ob poslovanju s tujino porajajo številna vprašanja:

Kaj pomeni izraz »napoteni delavec«?

Kateri pogoji za napotitev delavcev v tujino morajo biti izpolnjeni?

Kakšna je obravnava napotenih delavcev z vidika davkov in prispevkov?

Kakšni so postopki izdajanja delovnih dovoljenj?

Kdaj je zaposlovanje tujcev prepovedano?

VPRAŠANJE:

V javnem zavodu, katerega ustanovitelj je občina, je bila na podlagi javne objave delovnega mesta zaposlena oseba na delovnem mestu, ki je sistematizirano in je bilo v času javne objave prosto/nezasedeno, pri čemer je oseba  zaposlena za določen čas  (v pogodbi o zaposlitvi je navedeno z možnostjo podaljšanja). 

Oseba  je v času zaposlitve na podlagi izkušenj in znanja brez obdobja uvajanja dosegla odlične rezultate in izpolnjuje vse pogoje za zasedbo delovnega mesta  za nedoločen čas. Pri pregledu zakonodajnih možnosti in tolmačenj je bilo ugotovljeno, da je z delavcem, ki je bil predhodno zaposlen za določen čas, možna sklenitev nove spremenjene pogodbe za nedoločen čas brez javne objave delovnega mesta. Za zaposlitev za določen čas je bilo pridobljeno soglasje ustanovitelja/župana,  javni zavod ve, da mora za podaljšanje oz. zaposlitev za nedoločen čas pridobiti predhodno soglasje župana.

Vprašanje je, ali je nujno, da se ob spremembi pogodbe iz določenega v nedoločen čas razporedi osebo na isto delovno mesto ali lahko na drugo (v tem času je pridobila višjo stopnjo izobrazbe) in ali je to možno brez javne objave delovnega mesta?

  • Dne 30. 1. 2015 je bil v Ur. l. RS, št. 6/15 objavljen nov znesek minimalne plače v višini 790,73 evrov in velja od 1. 1. 2015 dalje. Ugotovitev višine nove minimalne plače je bila po posvetovanju s socialnimi partnerji objavljena s strani ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
  • Pripravljajo se spremembe predpisov na področju zaposlovanja in dela tujcev – bodite pozorni.
  • Spremenil se je Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (Ur. l. RS, št. 98/14).

V 117. členu ZDR-1 je navedeno, da če je posameznemu delavcu zaradi njegovega statusa zagotovljeno večkratno varstvo pred odpovedjo, velja močnejše pravno varstvo.

Bistvo določbe tega člena je pravilo močnejšega pravnega varstva. V primerih, kar se v praksi pogosto pojavlja, da je delavec sočasno varovan večkratno pred odpovedjo, velja tisto varstvo, ki je za delavca močnejše oz. ugodnejše. Katero varstvo pred odpovedjo je močnejše, je treba presojati glede na to, katero varstvo delavcu v konkretnem primeru (ob upoštevanju vseh okoliščin posameznega primera), zagotavlja daljše trajanje delovnega razmerja. V praksi se najpogosteje zastavljajo vprašanja, kaj se šteje za močnejše pravno varstvo, ko so podani razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Najpogostejši primer je, da je delavec hkrati invalid in starejši delavec. Tako je v tem primeru treba preverjati varstvo pred odpovedjo, ki ga zakon daje starejšemu delavcu (114. člen ZDR-1) v odnosu do varstva, ki ga zakon zagotavlja delavcem invalidom (116. člen ZDR-1). 

Vprašanje:
V občinski upravi določamo število dni rednega letnega dopusta za leto 2015. Do kdaj in na kakšen način moramo javne uslužbence seznaniti s številom dni dopusta? 

»Največ kandidatov zaposlimo zaradi tega, kar znajo in odpustimo zaradi tega, kar so.«
Postopki, ki jih mora poznati vsak kadrovski delavec, pa tudi vodja, zajemajo med drugim tudi izbor novih sodelavcev. Glede na množico prijav, ki prihajajo na razpisana delovna mesta, je ta naloga lahko prava nočna mora. Pri tem morate predvsem dobro vedeti, kakšnega prihodnjega sodelavca pravzaprav iščete in kakšne rezultate pričakujete. 

116. člen ZDR-1 govori o invalidih in odsotnih z dela zaradi bolezni. In sicer: 
»Delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi invalidu zaradi nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti in v primeru poslovnega razloga v primerih in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma s predpisi, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov.