Košarica0
Skupaj z DDV:0,00 €
Vaša košarica je trenutno še prazna!

Kadrovski svetovalec za javni sektor

Stres na delovnem mestu

V eknjigi boste spoznali:

  • kaj stres na delovnem mestu je,
  • kakšne so posledice stresa na delovnem mestu,
  • kako vemo, da smo pod stresom na delovnem mestu,
  • kateri so dejavniki stresa na delovnem mestu,
  • katere stresne tipe na delovnem mestu poznamo,
  • kako lahko stres upravljamo (tri ravni) in
  • kako lahko ukrepamo, da ga zmanjšamo,
  • katere so veščine, s katerimi lahko povečamo svojo odpornost na stres,
  • kompetence vodij za upravljanje stresa pri svojih sodelavcih.

Prenesi BREZPLAČNO E-knjigo

Izpolni podatke in prenesi E-knjigo


Naročnik pošilja vprašanje glede pravilnosti določitve plače javni uslužbenki, ki je prešla iz javnega sektorja (javni zavod) v državno upravo (upravna enota).

V javnem zavodu je bila zaposlena 5 let in pridobila 5 letnih ocen (2011 – 3, 2012 – 4, 2013 – 5, 2014 – 5, 2015 – 5). Delala je na področju izdaje delovnih dovoljenj.

 

Delavec je zaposlen na delovnem mestu glavni računovodja VII/1 (J017020) z začetnim plačnim razredom 29 (na srednji šoli). S 1. 9. 2017 je to delovno mesto ukinjeno. Naročnika zanima, katero delovno mesto lahko izberejo iz kataloga, kajti sistemizirano delovno mesto računovodja VII/1 ima začetni razred 28, torej nižje kot do sedaj. Za delovno mesto vodja finančno računovodske službe pa je zahtevana izobrazba VII/2, kar pa delavec ne izpolnjuje.

Naročnika zanima, kako je z ocenjevanjem dopolnilno zaposlenih delavcev. Na GIS so dopolnilno zaposleni raziskovalci, ki so sicer nekje drugje, večinoma v JS, polno zaposleni. Največ primerov imamo, ko je delavec polno zaposlen na fakulteti in nato za 20 % še na GIS. Ti delavci nimajo enakega delovnega mesta pri obeh delodajalcih, niti ni nujno, da je povsod v isti tarifni skupini.

Kako se pravilno obračuna dodatek za delovno dobo zaposlenih, ki delajo s krajšim delovnim časom?

Primer:

Uredili smo nepravilnost obračunavanja dodatka na delovno dobo in bomo naredili poračun obračuna za nazaj. Ne vemo pa, za katero obdobje naj naredimo poračun. Uredba o spremembi in dopolnitvi Uredbe o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju, se uporablja od januarja 2016, vendar pri dodatku na delovno dobo ni prinesla nobenih sprememb, razen dodatne obrazložitve kako se dodatek na delovno dobo obračuna. Ta obrazložitev pa je posledica neenakega obračunavanja dodatka na delovno dobo posameznih proračunskih uporabnikov (Pojasnilo MJU z dne 15.10.2015), podlaga za dodatek na DD je v ZSPJS v 25. členu, uredba določa tehniko kako izračunati dodatek.

Osnovni predpis, ki ureja postopke in obveznosti v zvezi z informacijami javnega značaja, je Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06- UPB, 117/06 – ZdavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 - odl. US in 102/15, v nadaljnjem besedilu: ZDIJZ). Navedeni zakon in na njegovi podlagi sprejeti podzakonski predpisi subjektom javnega sektorja in pri njih zaposlenim javnim uslužbencem nalagajo vrsto obveznosti v zvezi z zagotavljanjem dostopa do informacij javnega značaja, to je v zvezi z omogočanjem prostega dostopa in ponovne uporabe informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo subjekti, za katere velja ta zakon.

Na podlagi 6. člena Zakona o minimalni plači (Uradni list RS, št. 13/10 in 92/15) je ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti določila znesek minimalne plače, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 4/2017.

Minimalna plača za delo s polnim delovnim časom, opravljeno od 1. januarja 2017 dalje, je 804,96 evrov.

Vprašanje:

Delavec med koledarskim letom neprekinjeno sklene pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem. Kako je z določitvijo in izrabo letnega dopusta pri posameznem delodajalcu? Koliko letnega dopusta ima delavec pravico izrabiti pri posameznem delodajalcu, če delavec tekom meseca menja zaposlitev in torej pri nobenem od delodajalcev v mesecu, ko menja zaposlitev, ni zaposlen polni mesec? 

Enako kot v preteklih letih so reprezentativni sindikati javnega sektorja in vlada konec leta 2016 sklenili dogovor glede stroškov dela in drugih ukrepov, kar je vključeno v naslednjih dokumentih:

  • Dogovor o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 88/2016),
  • Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 88/2016) in
  •  Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2017 in drugih ukrepih v javnem sektorju – ZUPPJS17 (Uradni list RS, št. 88/2016).

Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018 (Uradni list RS, št. 80/16) Enako kot v preteklih letih tudi Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018 (ZIPRS1718) med drugim vsebuje 7. poglavje, ki ureja razpolaganje s sredstvi za plače in pripravo finančnih načrtov. Že pred tem poglavjem pa ZIPRS1718 v 6. členu določa, da mora neposredni uporabnik najkasneje do 31. januarja 2017 na svojih plačnih kontih in na kontih, na katerih zagotavlja sredstva za stroške dela zaposlenih pri posrednih uporabnikih državnega proračuna, s prerazporeditvami pravic porabe v okviru svojega finančnega načrta zagotoviti zadosten obseg pravic porabe za pokritje vseh navedenih obveznosti do konca tekočega leta.

ZIPRS1718 torej v 7. poglavju ureja razpolaganje s sredstvi za plače in določa, da morajo neposredni in posredni uporabniki izvajati politiko zaposlovanja, sistemiziranja delovnih mest in razporejanja zaposlenih na delovna mesta tako, da s prevzemanjem obveznosti, ki ne pomenijo izvrševanja obveznosti do zaposlenih, kot jih določajo predpisi ali kolektivne pogodbe, ne ustvarjajo primanjkljajev sredstev za stroške dela, to pomeni na postavkah, ki vsebujejo plačne konte.