Košarica

02 250 18 00 | info@zfm.si | O nas

Prijava v portal: 

Prijava

Želite podporo?

Pokličite nas: 02 250 18 00

Družabna omrežja

Nič delovnih nezgod

 

Vsaka hujša delovna nezgoda s poškodbo delavca pa ima tudi vrsto posrednih posledic, ki bremenijo delodajalca oziroma njegov poslovni proces. Najprej je to potrebno angažiranje in motnja v poslovanju zaradi različnih pregledov državnih organov, sledi odprava materialne škode, ki je ob nezgodi nastala, obnova na objektih, delovnih sredstvih in napravah, nadomeščanje poškodovanega delavca z novim, ki potrebuje čas za ustrezno usposabljanje, izpad proizvodnje oziroma prometa, neizpolnitev dela pogodbenih obveznosti in končno tudi zmanjšanje ugleda delodajalca.

Običajno se posledice nezgod in poškodb pri delu ne obravnavajo tako celovito, saj so pogosto nosilci posameznega stroška ob isti nezgodi različni in časovno odmaknjeni. Ti nosilci so: v prvi vrsti delodajalec, nato delavec, sledijo zavarovalnice obveznega zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter preostale zavarovalnice, če je bilo dodatno prostovoljno zavarovanje sklenjeno.

Ko se v dnevni praksi prikazuje breme nezgod pri delu in poškodb, ki so pri tem nastale, se običajno uporabljajo podatki, ki kažejo zgolj del resnične škode. V podjetjih, dejavnostih ali regijah se običajno uporablja podatek o številu izgubljenih delovnih dni kot posledici delovne nezgode, na državni ravni pa podatek o deležu tega stroška izračunanega kot vrednost izgubljenih delovnih dni v bruto domačem produktu.

Celotna škoda, predvsem pri hujših poškodbah pri delu, pa ni samo ali predvsem materialna. Zlasti za delavca in celotno njegovo družino so to prestan strah in prestane bolečine, zmanjšane življenjske funkcije, telesna skaženost in zmanjšana kakovost življenja, zmanjšana sposobnost lastnega preživljanja itd.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja