Košarica

02 250 18 00 | info@zfm.si | O nas

Prijava v portal: 

Prijava

Želite podporo?

Pokličite nas: 02 250 18 00

Družabna omrežja

Nezgode pri delu

 

Zakon sicer ne določa, kdaj mora delavec prijaviti (svojo) nezgodo pri delu. Vendar se je z leti oblikovala praksa, da mora delavec nezgodo prijaviti delodajalcu takoj po njenem nastanku. In pri razlagi besede »takoj« so nastale različne interpretacije (takoj, v 24 urah; takoj, v delovnem dnevu; itd.). Kot sem že omenil, je zdaj ta dilema pojasnjena. 

Poleg nezgod pri delu mora delavec delodajalcu prijaviti tudi incidente (pomanjkljivost, škodljivost, okvara ali drugi pojav, ki bi lahko pri delu ogrozil njegovo zdravje in varnost ali zdravje in varnost drugih oseb), delodajalec pa mora inšpekciji prijaviti nevarne pojave (dogodki z večjo materialno škodo ali neposredno ogrožanje življenja in zdravja delavcev pri delu).

Definicija nezgode pri delu po standardu za vodenje varnosti in zdravja pri delu BS OHSAS 18001

Standard ne govori o nezgodi pri delu, ampak o incidentu. Incident je z delom povezan dogodek, pri katerem je nastala ali bi lahko nastala poškodba, okvara zdravja (ne glede na resnost) ali smrt. Med opombami sta naslednji pojasnili:

 

  • Nezgoda je incident, ki ima za posledico poškodbo, okvaro zdravja ali smrtni primer.
  • Incident brez poškodbe, okvare zdravja ali smrti je lahko imenovan tudi »skorajšnja nesreča«, »resno opozorilo« ali »nevarni dogodek«.

 

Po definiciji ISO 9000:2005 je neskladnost neizpolnitev zahteve. Neskladnost je vsako odstopanje od delovnih navodil, praks, postopkov, zakonskih zahtev ter zahtev sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu. Vsak incident, ki je posledica enega izmed naštetih odstopanj, je torej neskladnost. Npr. v delovnih navodilih je zahteva po uporabi osebne varovalne opreme, v postopkih del je zahteva, da delavec ne sme segati z rokama v stroj, ko ta obratuje, itd.

Ena izmed zahtev standard je, da mora delodajalec za vse neskladnosti ugotoviti vzroke nastanka neskladnosti in določiti ukrepe, s katerimi bi preprečil ponovitev nastanka neskladnosti. Za neskladnost lahko obstaja več vzrokov. Korektivni ukrep je ukrep za odpravo VZROKA ugotovljene neskladnosti/incidenta in ga delodajalec izvede, da bi preprečil ponovitev incidenta iz istega vzroka. Preventivni ukrep pa delodajalec izvede, da bi preprečil PRVI POJAV incidenta.

 

Varnost in zdravje pri delu

 

Več o tej temi preberite v priročniku Varnost in zdravje pri delu

 
Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja