Košarica

02 250 18 00 | info@zfm.si | O nas

Prijava v portal: 

Prijava

Želite podporo?

Pokličite nas: 02 250 18 00

Družabna omrežja

Napotitev delavcev na delo v države, za katere velja evropski pravni red

Obveznosti delodajalcev pred, med in po napotitvijo

Delodajalec s sedežem v Republiki Sloveniji lahko v drugi državi članici EU čezmejno izvaja storitev na enega izmed treh načinov:

a) storitev se izvaja za račun in pod nadzorom delodajalca, na podlagi sklenjene pogodbe z naročnikom storitve;

b) storitev se izvaja na podlagi akta o napotitvi v ustanovo ali gospodarsko družbo s sedežem v drugi državi članici, s katero je delodajalec kapitalsko povezan;

c) napotitev se izvaja v okviru zagotavljanja dela delavcev uporabniku s sedežem oziroma prebivališčem v drugi državi članici.

Storitev se lahko v drugi državi članici EU izvaja bodisi na podlagi ohranjene vključenosti napotenega delavca v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti (v nadaljnjem besedilu: obvezna socialna zavarovanja) v Republiki Sloveniji, bodisi na podlagi vključitve napotenega delavca v ustrezna socialna zavarovanja v državi članici, v katero je napoten na delo.

Če namerava delodajalec storitve izvajati ob ohranjeni vključenosti delavca v obvezna socialna zavarovanja v Republiki Sloveniji, je pred napotitvijo delavca na delo dolžan pridobiti na evropski ravni harmonizirano listino, ki potrjuje, kateri predpisi o socialni varnosti se uporabljajo za imetnika (v nadaljnjem besedilu: potrdilo A1).

Pristojna institucija za izdajo potrdil A1 je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZZZS), za pridobitev potrdila A1 pa je delodajalec dolžan ZZZS predložiti pravilno izpolnjen obrazec »Vprašalnik za delodajalce«. ZZZS potrdilo A1 izda, če:

  • je delavec, ki bo napoten, vključen v zavarovanje v Republiki Sloveniji najmanj 1 mesec pred napotitvijo na delo v tujino;
  • napotitev ne bo trajala več kot 24 mesecev in delavec ne bo zamenjal drugega napotenega delavca;
  • je med delodajalcem in delavcem sklenjena ustrezna pogodba o zaposlitvi, kot jo opredeljuje Zakon o delovnih razmerjih.

Delodajalec je za napotenega delavca dolžan pridobiti potrdilo A1 ne glede na čas trajanja napotitve (v okviru 24 mesecev).

Delavca se lahko napoti na delo tudi za obdobje, daljše od 24 mesecev, ki pa ne presega petih let, vendar le na podlagi izrednega dogovora, ki ga lahko skleneta pristojni instituciji obeh držav, torej Slovenije in države, kjer se storitev izvaja.

Pristojni organ Republike Slovenije za sklenitev izrednega dogovora je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS, na katerega lahko delodajalec oziroma napotena oseba naslovi prošnjo.

Delodajalec je kot zavezanec za prijavo in odjavo oseb v zavarovanje oziroma iz zavarovanja ter plačilo prispevka dolžan napotenega delavca odjaviti in jih ponovno prijaviti v zavarovanje po zavarovalni podlagi 02, ustrezno pa je dolžan urediti spremembo zavarovanja tudi za družinske člane napotenega delavca, ki so zavarovani po njem.

Delodajalci so pred napotitvijo delavcev na delo dolžni izpolniti tudi morebitne administrativne zahteve, kot je prijava izvajanja storitve, predpisane v državi članici, na ozemlje katere bodo delavci napoteni.

Delodajalec, ki čezmejno izvaja storitev na podlagi ohranjene vključenosti napotenih delavcev v obvezna socialna zavarovanja v Republiki Sloveniji, je dolžan – če je to za delavce ugodneje – spoštovati določbe veljavnih predpisov in relevantnih kolektivnih pogodb – razglašenih za splošno veljavne – države, kamor bodo delavci napoteni, pri zagotavljanju pravic napotenim delavcem v povezavi:

  • z višino plače, vključno z delovno uspešnostjo in dodatki;
  • s trajanjem letnega dopusta in višino regresa;
  • z delovnim časom in odmori ter počitki;
  • z varstvom delavcev zaradi nosečnosti in starševstva ter varstva delavcev, ki še niso dopolnili 18 let starosti;
  • s prepovedjo diskriminacije;
  • z varnostjo in zdravjem pri delu;
  • s pogoji za zagotavljanje dela delavcev uporabniku.

Obveznost napotenih delavcev

Za delo v drugi državi članici si morajo delavci ustrezno urediti vstop in prebivanje, skladno z veljavnimi predpisi države članice EU, v kateri bo delo izvajano.

Navedeno se bistveno razlikuje glede na to, ali so delavci državljani države članice EU ali ne.

Skladno s pravico do prostega gibanja lahko delavci, ki so državljani države članice EU, v drugi državi članici EU bivajo in delajo brez kakršnih koli administrativnih zahtev do treh mesecev, v primeru daljšega bivanja pa so dolžni pred iztekom trimesečnega obdobja opraviti prijavo prebivanja.

Državljani držav, ki niso članice EU (v nadaljnjem besedilu: tretje države), pa so praviloma dolžni svoje prebivanje ustrezno urediti še pred vstopom v državo, kjer bodo delo opravljali.

Pogoji za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav so v nacionalni pristojnosti držav članic, kar pomeni, da se med seboj razlikujejo, običajno pa so državljani tretjih držav dolžni predhodno pridobiti ustrezno dovoljenje za prebivanje oziroma vizum, za katerega lahko zaprosijo na pristojnem diplomatsko-konzularnem predstavništvu predmetne države članice EU.

Obveznost delodajalca po napotitvi

Po končani napotitvi je delodajalec dolžan pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZZZS) vložiti odjavo napotenega delavca iz zavarovanja po zavarovalni podlagi 02 in vložiti prijavo v zavarovanje po isti zavarovalni podlagi oziroma vrsti zavarovanja, kot je bila pred odhodom na delo v tujino.

Hkrati mora delodajalec po končani napotitvi urediti odjavo in ponovno prijavo na ustreznih zavarovalnih podlagah tudi za družinske člane napotenega delavca, ki so zavarovani po njem.

Dodatne informacije

Za zagotavljanje informacij v povezavi z administrativnimi zahtevami, ki jih v primeru čezmejnega izvajanja storitev delodajalcev s sedežem v drugi državi članici EU predpisuje posamezna država, kot v povezavi z veljavnimi določbami predpisov oziroma kolektivnih pogodb, ki se nanašajo na relevantne pravice delavcev ter vstop in prebivanje, je Evropska komisija oblikovala mrežo pristojnih institucij po posameznih državah članicah EU.

Stike pristojnih organov, kot tudi povezave do morebitnih spletnih strani, kjer so informacije zagotovljene, je mogoče najti na spletni strani Evropske komisije.

Države članice EU, v katerih je čezmejno izvajanje storitev slovenskih delodajalcev bolj pogosto (npr. Avstrija, Nemčija), pa podrobnejše informacije o tem objavljajo tudi na spletnih straneh svojih veleposlaništev v Republiki Sloveniji.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja