Košarica

02 250 18 00 | info@zfm.si | O nas

Prijava v portal: 

Prijava

Želite podporo?

Pokličite nas: 02 250 18 00

Družabna omrežja

Na kaj naj bodo delodajalci pozorni pri koronavirusu

Koronavirus – tema o kateri dan danes govori vsak. Kako lahko virus vpliva na nas, naše podjetje in njegovo poslovanje? Kaj so pravice podjetja in kaj so pravice delavca? Več informacij v nadaljevanju, za delodajalce pa pripravljamo poglobljen webinar, Priporočeni ukrepi delodajalca ob izbruhu koronavirusa – pravna regulativa.

Najprej z vami delimo nekaj splošnih informacij o koronavirusu, COVID-19 ter priporočila NIJZ za delovne organizacije v zvezi z novim koronavirusom SARS-CoV-1-2.

 

Kaj je koronavirus?

Koronavirusi so velika družina virusov, ki lahko povzročijo razvoj bolezni pri ljudeh in živalih. Več različnih koronavirusov povzroča okužbe dihal, od prehlada do težjih bolezni kot sta dihalni sindrom na Bližnjem vzhodu (MERS) in hud akutni respiratorni sindrom (SARS). Najnovejši koronavirus povzroča koronavirusno bolezen COVID-19.

 

Kaj je COVID-19 in kakšni so njegovi simptomi?

COVID-19 je nalezljiva bolezen, ki jo povzroča nedavno odkriti koronavirus. Najpogostejši simptomi so vročina, utrujenost in suh kašelj. Nekateri bolniki navajajo tudi bolečine, zamašitev nosa, izcedek iz nosu, vneto grlo ali drisko. Simptomi se začnejo postopoma in so blagi. Nekateri izmed okuženih ne razvijejo nobenih simptomov ter se počutijo dobro. Večina ljudi (nekje 80%) okreva brez posebnega zdravljenja. Preostanek ljudi, ki dobijo COVID-19, resno zboli in razvije težave z dihanjem. Večjo verjetnost, da bodo razvili resne bolezni, so starejši ljudje ter tisti z osnovnimi zdravstvenimi težavami, kot so visok krvni tlak, težave s srcem ali diabetes.

 

Priporočila NIJZ za delovne organizacije v zvezi z novim koronavirusom SARS-CoV-2

Za preprečevanje okužb dihal, kamor spada tudi okužba z novim koronavirusom, so učinkoviti vsakodnevni higienski ukrepi, ki pa jih je treba dosledno izvajati.

Ukrepi: 

  • Roke si skrbno umivamo z milom in vodo, še posebej po kihanju in/ali kašljanju (v primeru, da voda in milo nista dostopna, za razkuževanje rok uporabimo namensko razkužilo za roke z najmanj 60 % etanola)
  • Preden zakašljamo ali kihnemo, si pokrijemo usta in nos z robčkom ali zakašljamo in kihnemo v zgornji del rokava in ne v svojo dlan
  • Pazimo, da se z rokami ne dotikamo oči, nosu in ust
  • Izogibamo se tesnim stikom z ljudmi, ki kažejo znake nalezljive bolezni
  • V primeru, da zbolimo, ostanemo doma
  • V času povečanega pojavljanja okužb dihal se izogibamo zaprtih prostorov, v katerih se zadržuje veliko število ljudi in poskrbimo za redno zračenje zaprtih prostorov
  • Redno čistimo in po potrebi razkužujemo predmete in površine, ki se jih pogosto dotikamo (npr. kljuke, pulti, vse dostopne površine sten in oken, straniščna školjka, pipe umivalnikov ipd.)
  • Odsvetujemo splošno uporabo zaščitnih mask (te so namenjene zdravstvenim delavcem, ki prihajajo v stik z osebami s sumom na okužbo, ter bolnikom, da zaščitijo druge pred širjenjem bolezni)
  • V okoliščinah, kot je pojav nove nalezljive bolezni, je zelo pomembno opolnomočiti prebivalce za samozaščitno ukrepanje, zagotoviti ustrezno podporo pri obvladovanju morebitnih strahov in dvomov in omogočiti dostop do kakovostnih, preverjenih in strokovno utemeljenih informacij.

 

V času izjemnih okoliščin ima delodajalec pravico odrediti drugo vrsto in/ali kraj opravljanja dela brez soglasja delavca. Za vas smo pripravili povzetek pravic in obveznosti delodajalca in delavca pri opravljanju dela na domu in odrejanju drugega dela, ki jih je v sklopi dokumenta Opravljanje dela na domu in odrejanje drugega dela pripravilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Obveznosti opravljanja drugega dela zaradi izjemnih okoliščin (169. člen ZDR-1)

Zaradi izjemni okoliščin sistem urejanja delovnih razmerjih omogoča poenostavljeno odrejanje opravljanja drugega dela oziroma na drugem kraju. V primeru naravnih ali drugih nesreč spremembo dela ureja 169. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). V primerih naravnih ali drugih nesreč, če se taka nesreča pričakuje ali v drugih izjemnih okoliščinah, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca, se lahko vrsta in/ali kraj opravljanja dela, določenega s pogodbo o zaposlitvi, začasno spremenita tudi brez soglasja delavca, vendar le, dokler trajajo take okoliščine.

Glede na izpostavljeno ureditev lahko delodajalec:
1. v primeru naravnih in drugih nesreč oziroma izjemnih okoliščin, in ko
2. so ogroženi življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca,
3. enostransko, brez soglasja delavca, odredi drugo delo in/ali kraj opravljanja dela (npr. delo na domu), dokler trajajo takšne okoliščine.

Predpisi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami opredeljujejo, kaj so naravne in druge nesreče (npr. potres, poplava, zemeljski in snežni plaz, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni in druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile). Obveznost lahko traja le začasno, dokler trajajo take okoliščine oziroma dokler so podani pogoji po 169. členu ZDR-1 in je sprememba vrste in/ali kraja opravljanja dela nujna in potrebna.

Po ZVZD-1 je  delodajalec dolžan zagotavljati varne in zdrave razmere za delo ne glede na delo in kraj, kjer delavec opravlja delo. Razumljivo pa je, da v primeru, ko bi zaradi izrednih razmer in utemeljenih razlogov delodajalec moral na hitro odrediti delavcem drugo delo in/ali delo od doma ali pa bi začeli veljati izredni ukrepi na nivoju lokalne skupnosti ali države, vseh predpisanih pogojev za to obliko dela ni mogoče zagotoviti.

Zakonodaja podrobnejših opredelitev ravnanja v tovrstnih primerih ne vsebuje, predlagamo pa, da se delodajalci pri odreditvi dela na domu v izrednih razmerah z vidika varstva pravic in obveznosti obeh strank v delovnem razmerju opredelijo do določenih tem navedenih v nadaljevanju.

 

 

Pri odrejanju dela na domu in drugega dela morajo biti delodajalci posebej pozorni na naslednje vidike

 

1. Primernost delovnega mesta

Pred odločitvijo o opravljanju dela na domu mora delodajalec razrešiti vprašanje, katera so tista delovna mesta, ki jih je sploh mogoče opravljati na domu.

Delavec namreč lahko na domu opravlja le delo, ki sodi v dejavnost delodajalca ali ki je potrebno za opravljanje dejavnosti delodajalca. Na domu se ne more opravljati delo:
– ki je škodljivo ali če obstaja nevarnost, da postane škodljivo za delavce, ki delajo na domu, ali za življenjsko in delovno okolje, kjer se delo opravlja, ter
– v primerih, ko to prepoveduje poseben zakon ali drug predpis.


2. Vidik delovnega časa

ZDR-1 določa, da se delavec in delodajalec glede delovnega časa, nočnega dela, odmora, dnevnega in tedenskega počitka lahko dogovorita ne glede na minimalne standarde, ki jih v zvezi s tem določa ZDR-1, če:
– delovnega časa ni mogoče vnaprej razporediti oziroma
– si delavec lahko razporeja delovni čas samostojno ter pod pogojem, da sta delavcu zagotovljena varnost in zdravje pri delu.

Pri samoorganizaciji delovnega časa ter s tem tudi odmorov in počitkov je torej delavec dolžan spoštovati pravila o varnosti in zdravju pri delu in si delovni čas organizirati tako, da si zagotovi ustrezne odmore in počitke.

Ne glede na navedeno izjemo v ZDR-1 pa Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (v nadaljevanju ZEPDSV) glede vodenja evidence o izrabi delovnega časa ne določa nikakršne izjeme glede dela na domu. Za delavca, ki dela na domu mora delodajalec voditi evidenco ki vsebuje podatke o številu ur, skupno število opravljenih ur (s polnim delovnim časom in s krajšim delovnim časom od polnega z oznako vrste opravljenega delovnega časa ter opravljene ure v času nadurnega dela. Prav tako mora delavec voditi dnevno evidenco delovnega časa ter jo posredovati delodajalcu.

3. Zagotovitev delovnih sredstev

Prav tako je potrebno določiti kdo bo zagotavljal material in delovna sredstva ta opravljanje dela na domu. Pozabiti ne smemo niti na višino nadomestila za uporabo delavčevih sredstev (npr. prostor, elektrika, komunikacijske povezave in podobno bo glede na njihovo naravo večinoma zagotavljal delavec). Za ta del bo skoraj vedno dogovorjeno nadomestilo.

 

4. Varstvo poslovnih skrivnosti in drugih občutljivih podatkov

Priporočljivo je, da se delodajalec opredeli tudi do teh vprašanj. Mednje sodi npr. omogočanje varne povezave v omrežje oz. do informacijskega sistema delodajalca.

 

5. Varnost in zdravje pri delu

V primeru izrednih razmer, ko delodajalec na hitro odredi drugo delo ali delo na domu, pogosto ne bo uspel izvesti vseh predpisanih ukrepov na področju zagotavljanja varnega in zdravega dela, kar zajema ogled delovnega mesta na domu in izdelavo ocene tveganja ter sprejetje potrebnih ukrepov za delo na domu.

Glede na to, da gre v primerih dela na domu za praviloma pisarniška dela oziroma dela z računalnikom, ni pričakovati, da bi zaradi opustitve predpisanih zahtev (izdelava ocene tveganja) lahko v kratkem času, kolikor traja takšen izredni ukrep, prišlo do škodljivih posledic za zdravje delavca. Lahko pa delodajalec izda delavcem ustrezna navodila, ki vključujejo tudi napotke glede varnega in zdravega dela od doma.

Priporočena vsebina, do katere naj se delodajalec z vidika varstva pravic in obveznosti obeh strank v delovnem razmerju opredeli pri odrejanju dela na domu

Povzemamo priporočeno vsebino, do katere naj se opredeli delodajalec zlasti pri odrejanju dela na domu, ko gre za enostransko odreditev dela na domu zaradi izjemnih okoliščin (169. člen ZDR-1):

  • navedba okoliščin, ki utemeljujejo drugačno odreditev dela,
  • opredelitev dela oziroma kraja dela oziroma prostorov, v katerih se bo delo izvajalo,
  • opredelitev dela na domu, ki sodi v dejavnost delodajalca ali ki je potrebno za opravljanje dejavnosti delodajalca za celotno trajanje ali le del delovnega časa,
  • obseg dela (določen naj bi bil tako, da delavec, ki dela na domu, opravi enak obseg dela, kot ga opravijo delavci, ki delajo v prostorih delodajalca),
  • način spremljanja dodeljenih delovnih nalog ter rezultatov delavca oziroma poročanje delavca o tem,
  • delovni čas in poročanje delavca o evidenci delovnega časa,
  • delovna sredstva in material, ki ga zagotovi delavec oziroma delodajalec ter višina nadomestila za njihovo uporabo,
  • plačilo za delo (v mesečni bruto plači so zajete vse opravljene ure, razen v primeru, če delodajalec delavcu odredi nadurno delo),
  • dosegljivost delavca, ki dela na domu – kdaj, v katerih urah ter na kakšen način mora biti delavec dosegljiv za delodajalca ter delodajalec dosegljiv za delavca,
  • omogočanje varne povezave v omrežje delodajalca,
  • način sporočanja podatkov, ki so pomembni za izvajanje pogodbe o zaposlitvi (npr. bolezen),
  • napotki glede varnega in zdravega dela od doma.

 

Ob odreditvi dela na domu v primeru izrednih okoliščin je takoj, ko je to mogoče, potrebno obvestiti Inšpektorat RS za delo. Obseg obveščanja zakon ne določa, predlaga se obvestiti o tem, kdo delo opravlja, kakšno delo se opravlja, kje se opravlja in koliko časa je opravljanje dela predvideno. Obvestilo lahko inšpektoratu posredujete tudi elektronsko, na naslov gp.irsd@gov.si

 

Odsotnost od dela

Odsotnost z dela ZDRAVE osebe

Zdrave osebe so lahko normalno vključene v delovni kolektiv in ne potrebujejo domače samoizolacije oziroma se lahko prosto gibajo. Te osebe nimajo pravice do začasne zadržanosti od dela zaradi zdravstvenih razlogov (bolniškega staleža). Morebitno odsotnost z dela taka oseba ureja z delodajalcem skladno z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR1). Če gre za odsotnost iz razlogov na strani delodajalca (navodilo delodajalca zdravi osebi), je delavec upravičen do nadomestila v breme delodajalca v polni višini plače.

V primeru karantene, ki jo z odločbo odredi zdravi osebi minister za zdravje na predlog NIJZ, gre za osebe, ki so bile v tesnem kontaktu z okuženimi in se obravnavajo kot visoko rizične npr. družinski člani, ki živijo v skupnem gospodinjstvu ali druge osebe po presoji epidemiologa. V teh primerih je delavec upravičen do odsotnosti z dela in do nadomestila plače v breme delodajalca po predpisih s področja delovnih razmerjih.

V primeru izolacije, ki jo zboleli osebi odredi lečeči zdravnik, imajo zavarovanci pravico do začasne zadržanosti od dela in nadomestila plače med začasno  zadržanostjo od dela od 1. dne dalje v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v višini 90% od osnove. Bolniški list taki osebi izda osebni zdravnik, pri čemer se kot razlog določi »izolacija«. Izolacija se lahko izvaja v bolnišnici ali doma.

V ostalih primerih bolezni, ko ne gre za izolacijo, imajo zavarovanci na podlagi ugotovitve osebnega zdravnika oziroma imenovanega zdravnika ZZZS ali zdravstvene komisije ZZZS pravico do nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela zaradi zdravstvenih razlogov v breme delodajalca ali Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

 

Odsotnost z dela zbolele oziroma okužene osebe

Nadomestilo plače pripada zavarovancem v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije od 1. delovnega dne zadržanosti od dela zaradi presaditve živega tkiva in organov v korist druge osebe, posledic dajanja krvi, nege ožjega družinskega člana, spremstva, ki ga odredi osebni zdravnik, zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, nastale pri izvajanju aktivnosti iz 18. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.

V vseh drugih primerih začasne nezmožnosti za delo se nadomestilo plače izplača v breme delodajalca do 31. delovnega dne zadržanosti od dela, v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja pa od 31. delovnega dne zadržanosti od dela dalje.

 

Izjeme od tega pravila so določene v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1), in sicer:

– delodajalec izplačuje nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih začasne nezmožnosti delavca zaradi njegove bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, in sicer do 30 delovnih dni posamezne odsotnosti z dela, vendar največ za 120 delovnih dni v koledarskem letu. V času daljše odsotnosti od dela izplača delodajalec nadomestilo plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja;

– v primeru tako imenovanega recidiva, to je v primeru, da gre za dve ali več zaporednih odsotnosti z dela zaradi iste bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom do 30 delovnih dni, pa traja v posameznem primeru prekinitev med eno in drugo odsotnostjo manj kot 10 delovnih dni, gre nadaljnje nadomestilo plače od prekinitve dalje v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja;

– nadomestilo plače se v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, pod enakimi pogoji kot za delavca, od 121. koledarskega dneva dalje izplača tudi v primerih nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom ter v primeru recidiva, če gre za nezmožnost za delo samostojnega zavezanca.

Viri:
– WHO – World Health Organisation (https://www.who.int/)
– NIJZ – Nacionalni inštitut za javno zdravje (https://www.nijz.si/)
– Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS: Opravljanje dela na domu in odrejanje drugega dela (https://www.gov.si/assets/ministrstva/MDDSZ/OPRAVLJANJE-DELA-NA-DOMU-in-DRUGEGA-DELA.pdf)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja