Košarica

02 250 18 00 | info@zfm.si | O nas

Prijava v portal: 

Prijava

Želite podporo?

Pokličite nas: 02 250 18 00

Družabna omrežja

Ko potrebujemo novega sodelavca

 

Namerno nismo zapisali dodatni zaposlitvi, saj slednje ni edina rešitev. Možnosti so še na primer:

  • najem delovne sile,
  • »zaposlitev« preko študentskega servisa,
  • delo po podjemni (delovršni) pogodbi,
  • sodelovanje s s. p.,
  • outsourcing,
  • kratkotrajno delo,
  • obvezna praksa,
  • dopolnilno delo,
  • delo po učni pogodbi.

Vsaka od alternativ ima svoje prednosti in svoje pomanjkljivosti pa tudi zakonske okvire, ki jih je treba spoštovati. Za lažjo odločitev je treba najprej definirati:

  • vsebino dela, ki bi ga naj novi sodelavec opravljal,
  • zahtevnost dela in kompetence, ki bi jih naj imel novi sodelavec,
  • obseg (količino) dela,
  • trajanje dela (sezonsko, nekaj mesecev, projekt, trenutno povečan obseg dela, nadomeščanje odsotnega delavca …).

V nadaljevanju je kratka primerjava med posameznimi oblikami:

Vrsta razmerja Primerno za … Prednosti Potencialne pomanjkljivosti
Zaposlitev nepretrgoma trajajoče plačano delo, ki poteka pod vodstvom in nadzorom delodajalca

–       nadzor, vodenje

–       disciplinska odgovornost

–       manjše tveganje

–       manj fleksibilno

–       dražje

–       poslovni riziko je na strani delodajalca

Študentski servis

–       kratkotrajna, občasna dela

–       »preizkus« za morebitno poznejšo zaposlitev

–       možnost angažirati kandidata takoj

–       možnost prenehanja sodelovanja brez odpovednega roka

–       možnost preizkusa za poznejšo morebitno zaposlitev

–       ceneje

–       lažje »premeščanje«

–       ni poslovne odgovornosti

–       manjša zavzetost študenta

–       možnost nenapovedane prekinitve dela

Najem

–       v primeru sezonskih, občasnih del, predvsem manj zahtevnih

–       možnost preizkusa delavca

–       prilagodljivost – lažje zaposlovanje in lažje prenehanje delovnega razmerja – prilagajanje trenutnim poslovnim potrebam po delovni sili

–       ni delovnopravnih tveganj

–       ne plačamo nadomestila za odsotnosti (v večini primerov)

–       neustrezna usposobljenost

–       izdaja poslovnih skrivnosti

–       lažje »odpuščanje«

–       manjša motiviranost najetih delavcev

Podjemna pogodba –       za občasna dela, kjer ni sistemiziranih delovnih mest

–       poslovni riziko nosi delavec

–       minimalno delovno pravno tveganje

–       manjša lojalnost delavca

–       ne moremo sklepati za delo na sistemiziranih delovnih mestih

Outsourcing

–       za dela, ki ne sodijo v osnovno dejavnost delodajalca (npr. čiščenje, varovanje …)

–       za dela, za katera delodajalec nima dovolj usposobljene delovne sile (npr. finančna, kadrovska funkcija, razvoj IT)

–       poslovni riziko nosi podjetje, ki opravlja storitve za nas

–       večja kompetentnost izbranega i izvajalca

–       manjši stroški projekta

–       manjša lojalnost

–       manjša odvisnost

–       riziko menjave izvajalca (primopredaja novemu izvajalcu)

s. p.

–       podobno kot »outsourcing«

–       plačilo po učinku (ni plačila regresa, jubilejnih nagrad, nadomestil …)

–       lažja odpoved sodelovanja

–       neomejena odgovornost za poslovanje; s. p. odgovarja z vsem svojim premoženjem)

–       manjša lojalnost

–       možnost prekinitve s strani delavca

Učna pogodba –       sklepajo jo vajenci za krajše obdobje – po programu šole –       minimalni strošek

–       potreben večji nadzor, mentorstvo

–       omejen čas – skladno s programom šole

Obvezna praksa

–       sklepajo jo dijaki/študenti, izobraževalna institucija in delodajalec

–       kratkotrajna dela

–       preizkus za poznejše sodelovanje preko ŠS ali zaposlitev

–       minimalni stroški

–       potreben večji nadzor, mentorstvo

–       omejen čas – skladno s programom šole

Dopolnilno delo

–       največ 8 ur tedensko poleg redne zaposlitve

–       v primerih deficitarnih, kulturno umetniških, raziskovalnih ali vzgojno izobraževalnih poklicev

–       omejen obseg dela

–       prilagodljiv delovni čas

–       sklenjena pogodba o zaposlitvi z definiranimi pravicami in obveznostmi

–       potrebno soglasje »glavnega« delodajalca
Kratkotrajno delo

–       v primerih izredno povečanega obsega dela

–       opravljalo ga lahko otroci, starši ali zakonec solastnika ali s.p. z največ 10 zaposlenimi

–       brezplačno

–       izognete se sumu dela oz. zaposlovanja na črno

–       opravljajo ga lahko samo zakonec, starši ali otroci

–       prijava na upravni enoti

Pri izbiri najprimernejše oblike je treba upoštevati dejstvo, da je, če obstajajo elementi delovnega razmerja, vedno treba skleniti delovno razmerje. Se pravi, če bo delo trajalo nepretrgoma dlje časa, če ga je mogoče opravljati le osebno, pod nadzorom in po navodilih delodajalca, je vedno treba skleniti pogodbo o zaposlitvi. Če tega ne bomo storili, lahko delavec od delodajalca zahteva, da mu izroči pogodbo o zaposlitvi z vsemi pravicami in obveznostmi, ki sledijo.

 

Priročnik za poslovne asistentke in sekretarke

 

Več o tej temi preberite v priročniku Priročnik za poslovne asistentke in sekretarke

 
Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja