Ostalo

Kaj nam prinaša nov gradbeni zakon?

Predlog Gradbenega zakona GZ-1 z vidika vodenja del, vodenja gradbišča in manjših rekonstrukcij Po dveh letih uporabe Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 61/18, 72/17 – popr. in 65/20, GZ), niso bile v javni razpravi le njegove dopolnitve in spremembe z nekaterimi popravki, ampak kar novi predlog zakona GZ-1, kar je hitro celo za slovenske razmere, kjer smo navajeni na hitre spremembe. Ob tem večino...

Mejniki v govorno-jezikovnem razvoju osnovnošolskega in srednješolskega otroka

Od vstopa v šolo se otrokov svet vedno bolj razširja navzven, izven družinskega kroga. Otrok ustvarja nove, intenzivnejše socialne odnose s prijatelji, učitelji, svetovalnimi delavci in drugimi ljudmi. Postaja vedno bolj neodvisen v skrbi zase, od njega pa se pričakuje vedno večja mera odgovornosti in zrelosti. Razlike v zrelosti otrok so še zelo velike. Njegove izkušnje z različnimi ljudmi, predvsem pa nov način usvajanja...

Mejniki v govorno-jezikovnem razvoju osnovnošolskega in srednješolskega otroka

Od vstopa v šolo se otrokov svet vedno bolj razširja navzven, izven družinskega kroga. Otrok ustvarja nove, intenzivnejše socialne odnose s prijatelji, učitelji, svetovalnimi delavci in drugimi ljudmi. Postaja vedno bolj neodvisen v skrbi zase, od njega pa se pričakuje vedno večja mera odgovornosti in zrelosti. Razlike v zrelosti otrok so še zelo velike. Njegove izkušnje z različnimi ljudmi, predvsem pa nov način usvajanja...

Kako reševati moteče oblike vedenja otrok

V naših šolah je vse več »raznolikih« otrok, s katerimi moramo delati nekoliko drugače ter jih moramo v procesu vzgoje in izobraževanja naučiti tudi sobivanja z drugimi otroki. Otroci prihajajo iz kulturno zelo različnih okolij, znotraj posameznih družin se oblikujejo vse bolj svojstveni slogi vzgoje otrok. V šole je vključenih tudi vse več otrok s posebnimi potrebami. Vse to pa zahteva strpnost strokovnih delavcev,...

V vrtcu lahko izjemno vplivate na morebitni razvoj težav pri pismenosti

Kaj lahko v vrtcu počnete, da otrokom, ki kažejo dejavnike tveganja za razvoj specifičnih učnih težav, pomagate krepiti šibka področja? Z intervencijsko-korektivnimi strategijami in dejavnostmi pri otrocih, rizičnih za razvoj disleksije, disgrafije in disortografije, krepimo šibka področja ter spodbujamo njihov celoten razvoj. Predlagane strategije in dejavnosti ki obogatijo program, lahko izvajamo tudi s celotno skupino, ali pa individualno z otrokom, ki je rizičen za razvoj...

Pomoč hiperaktivnim otrokom z gibalnimi dejavnostmi

Vsak strokovni delavec, ki se je že srečal s hiperaktivnim otrokom v procesu vzgoje in izobraževanja, bi takšnega otroka na kratko lahko opisal kot otroka, ki je neprestano v gibanju, ki se na dražljaje iz okolja odziva zelo impulzivno in težko sprejema pravila, dogovorjena v neki socialni sredini. Obravnava hiperaktivnega otroka z njemu primarnim načinom izražanja samega sebe, to je z gibanjem, je prvi korak...

8 korakov do primerno izvedenega postopka ocenjevanja javnih uslužbencev

Ocenjevanje javnih uslužbencev poteka enkrat letno, in sicer je treba do 15. 3. v tekočem letu oceniti javne uslužbence za preteklo leto. ZSPJS določa, da javni uslužbenec, ki ni bil ocenjen, lahko v roku 8 dni od poteka roka za ocenitev (to je 15. 3.) zahteva, da se ga oceni. Predstojnik lahko oceni javne uslužbence za pretekla ocenjevalna obdobja v tekočem napredovalnem obdobju, če razpolaga z...

KAKO RAZVIJATI FONOLOŠKE VEŠČINE IN KAKO VPLIVAJO NA RAZVOJ JEZIKA, BRANJA IN PISANJA

Razvoj otrokovih fonoloških veščin, predvsem fonološkega zavedanja, je eden od dejavnikov, na osnovi katerega lahko predvidimo uspešnost otroka pri učenju branja. Fonološko zavedanje je jezikovna veščina zavedanja in uporabe glasov v besedi (glasovna struktura besede). Otroku omogoča razumevanje strukture govorjenega jezika, ki je sestavljen iz posameznih besed, te pa iz zlogov in glasov. Lahko rečemo, da je fonološko zavedanje sposobnost poslušanja znotraj besede. Razvojno otroci najprej ugotovijo,...

KAKO SE POGOVARJATI Z MALČKI IN ČESA ŠE POSEBEJ NIKAKOR NE POČETI?

Otrok se uči komunikacije, jezika in govora v interakcijah z odraslimi, manj z otroki. Pri učenju uporablja vse čute, najbolj pa sluh in vid. Vidni vtisi so trajnejši od slušnih, zato je pri otroku treba posebno pozornost posvetiti razvoju poslušanja. Za komunikacijo je velikega pomena tudi opazovanje mimike in kretenj sogovorca, ki govorne informacije dopolnjujejo in pojasnjujejo. NEKAJ SPLOŠNIH PRAVIL ZA KOMUNIKACIJO Z OTROKOM DO 3. LETA...

Ali gibanje vpliva na intelektualni razvoj otroka?

Razvoj miselnega in gibalnega potenciala otrok je dinamičen proces, ki je povezan s številnimi dejavniki, med katerimi imajo odločilno vlogo družina, predšolske ustanove, šola in stimulativno družbeno okolje. Gibanje je biološka potreba otroka. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporoča, da so otroci in mladostniki vsak dan telesno aktivni od 60 do 90 minut. Vendar pogosto ni tako. Sodoben potrošniško naravnan način življenja ter zabavne elektronske in...