Košarica

02 250 18 00 | info@zfm.si | O nas

Prijava v portal: 

Prijava

Želite podporo?

Pokličite nas: 02 250 18 00

Družabna omrežja

Kakšen je postopek dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ?

 

Kot pisna zahteva šteje tudi zahteva v elektronski obliki (npr. poslana po elektronski pošti), in sicer tudi brez varnega elektronskega podpisa, če vsebuje vse sestavine, da jo zavezanec lahko šteje za popolno in jo lahko vsebinsko obravnava.Navedeno sicer ne izhaja neposredno iz določb ZDIJZ, ampak iz določb ZUP in na njegovi podlagi sprejetega podzakonskega predpisa. Uredba o upravnem poslovanju namreč v 107. členu določa, da se lahko vse vloge (razen taksativno naštetih) vložijo tudi v elektronski obliki brez varnega elektronskega podpisa. Med vlogami, ki morajo biti varno elektronsko podpisane, ni zahtev po ZDIJZ, kar pomeni, da se te lahko vložijo v elektronski obliki brez varnega elektronskega podpisa in vseeno štejejo za formalne vloge.

Ko zavezanec (prvostopenjski organ) prejme zahtevo prosilca, je najprej dolžan preizkusiti formalne predpostavke za njeno obravnavo. Povedano drugače, preveriti mora, ali zahteva vsebuje vse sestavine, ki jih določa zakon (17. člen ZDIJZ) in ali lahko o njej vsebinsko odloči. Če je zahteva nepopolna in je organ zaradi tega ne more obravnavati, mora pisno pozvati prosilca, da jo dopolni.Rok za dopolnitev ne sme biti krajši od treh delovnih dni. Pri dopolnitvi je pooblaščena oseba iz organa, na katerega je bila prošnja naslovljena, prosilcu dolžna nuditi ustrezno pomoč.

Če prosilec zahteve ne dopolni v roku, ki ga določi uradna oseba, ali če zahteva tudi po dopolnitvi ne izpolnjuje pogojev iz 17. člena ZDIJZ in je zato organ ne more vsebinsko obravnavati, organ zahtevo s sklepom zavrže. Sklep o zavrženju mora biti obrazložen in mora vsebovati pouk o pritožbi, prosilcu pa mora biti vročen osebno, v skladu s 87. čl. ZUP. 

Prosilec lahko zahtevo vloži pri katerem koli zavezancu, za katerega meni, da razpolaga z želeno informacijo.

Če zavezanec ugotovi, da z zahtevano informacijo ne razpolaga, glede na njeno vsebino pa z njo razpolaga drug zavezanec, mora najpozneje v roku treh delovnih dni od dneva prejema zahteve zadevo odstopiti temu organu in o tem obvestiti prosilca. Če organ ne uspe ugotoviti, kateri organ je pristojen za reševanje zahteve, bo v skladu s 65. členom ZUP izdal sklep o zavrženju zahteve.

Če zavezanec ugotovi, da zahtevana informacija po naravi stvari ne obstaja v materializirani obliki (ker npr. prosilec od njega zahteva pojasnilo, odgovor na vprašanje ali aktivno ukrepanje) ali da gre za informacije, ki predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja, izda na podlagi 4. člena ZDIJZ zavrnilno odločbo. Zavrnilna odločba mora biti pisna in mora vsebovati uvod, naziv, izrek, obrazložitev, pouk o pravnem sredstvu ter podpis uradne osebe in žig organa, prosilcu pa mora biti vročena osebno, v skladu s 87. čl. ZUP.

Rok za odločitev o zahtevi prosilca je najkasneje 20 delovnih dni. Ta rok se lahko v izjemnih okoliščinah podaljša za največ 30 delovnih dni. Organ v takem primeru prosilcu izda sklep, ki ga mora sprejeti najkasneje v roku 15 delovnih dni po prejemu zahteve. Zoper ta sklep ni pritožbe.

 

Priročnik za ravnatelje s spletnim stičiščem e-Ravnatelj

 

Več o tej temi preberite v priročniku Priročnik za ravnatelje s spletnim stičiščem e-Ravnatelj

 
Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja