Košarica

02 250 18 00 | info@zfm.si | O nas

Prijava v portal: 

Prijava

Želite podporo?

Pokličite nas: 02 250 18 00

Družabna omrežja

Kaj nam prinaša nov gradbeni zakon?

Predlog Gradbenega zakona GZ-1 z vidika vodenja del, vodenja gradbišča in manjših rekonstrukcij

Po dveh letih uporabe Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 61/18, 72/17 – popr. in 65/20, GZ), niso bile v javni razpravi le njegove dopolnitve in spremembe z nekaterimi popravki, ampak kar novi predlog zakona GZ-1, kar je hitro celo za slovenske razmere, kjer smo navajeni na hitre spremembe. Ob tem večino uporabnikov tega zakona najprej spreleti misel »ne že spet«, potem pa zajame sapo in skeptično pomisli, mogoče nam bo pa le lažje. V zadnjih petnajstih letih je bil nekdanji ZGO-1 spremenjen šestkrat, kar skupaj s sprejemom novega pomeni spreminjanje na dve leti.

Pripravljavec zakona nima lahke naloge, saj je ni imel tudi pred sprejetjem GZ, ko je bila sprejeta politična odločitev; da ne spreminjamo ZGO-1, temveč pripravimo novi gradbeni zakon (GZ). Danes vemo, da je bilo sprejetje novega zakona preveč smel korak, kajti napisati povsem novi zakon, z nekaterimi novimi postopki, novimi pojmi, celo novo opredeljenimi udeleženci v Zakonu o arhitekturni in inženirski dejavnosti, je bila težka naloga. Ali bo danes naloga zakonodajalca, predvsem pa seveda kasneje za uporabnika, kaj lažje?

Sprejemanje pripomb na osnutek novega GZ-1 v času dopustov, avgusta, se res sliši, kot da pripravljavec ni želel prejeti preveč predlogov. Rok za pripombe je bil podaljšan še za deset dni. Ravno dovolj, da stroka poda pripombe in opozori na težave, ki jih ima na svojem področju uporabe zakona, saj se uporabniki dobro zavedajo, da je opravljanje dejavnosti zelo odvisno od kakovostnega zakona. Skupna prednost pri pripravi kakovostnih sprememb je, da imamo vsi za seboj dokaj zahtevno dvoletno implementiranje GZ in ZAID ter vemo, katere določbe nam povzročajo največje težave.

Ni enostavna naloga pripraviti učinkovit zakon s poenostavljenimi postopki, s katerim bo vseeno še vedno ustrezno varovana javna korist. Uporabniki bodo s svojega vidika predlagali poenostavitve. Zakon pa ne sme biti le plod posameznih interesnih skupin in kapitala, temveč mora z družbenim konsenzom na najvišji zakonodajni ravni ohraniti zaščito javnega interesa na področju, ki ga regulira. Pri projektiranju, pridobivanju gradbenih, integralnih in uporabnih dovoljenih ter pri gradnji in uporabi objektov mora biti zagotovljena varnost, uporabnost, učinkovitost in kakovost objektov. Hkrati pa je treba zaščititi okolje, naravo, vode, kulturno dediščino in značilnost slovenske krajine.

Predlog GZ-1 ne predstavlja povsem novega zakona. Zaradi preglednosti se ohranja oštevilčenje členov in struktura zdaj veljavnega GZ. Posamezni členi oziroma večina členov se popravlja, dopolnjuje in pojasnjuje. V nekaterih primerih, kot pri izvajalcu, se 14. člen razdrobi na dodatne člene, označene s črkami. Takšna členitev preobsežnega 14. člena povečuje preglednost. Torej, predlog GZ-1 ni povsem nov zakon, ampak le dokaj obsežno popravljen GZ. V zakonodajni postopek se pošilja kot novi zakon, ker bi bil čistopis popravkov obstoječega GZ preobsežen. Pripravljavec, Ministrstvo za okolje in prostor, pa je za javno razpravo pripravilo gradivo v obliki popravkov in dopolnitev veljavnega GZ, s čimer je zagotovljena enostavnost primerjave GZ in predlaganega GZ-1.

Vodja del, vodja gradnje, vodja gradbišča

Zaradi obsega celotnega zakona se je v komentarju mogoče dotakniti le nekaterih predlaganih sprememb. Omejila se bom na najpomembnejša področja, to so področja, ki pomembno vplivajo na varnost objektov. V prvi vrsti je v predlogu GZ-1 zapisano, da je vodja del lahko pooblaščeni arhitekt, v nadaljevanju pa tudi pooblaščeni inženir, diplomirani inženir ali inženir tehnične smeri s področja graditve objektov, mojster ali delovodja. Vsak vodja del mora biti vpisan v imenik pri Inženirski zbornici Slovenije, Obrtno podjetniški zbornici Sloveniji ali Gospodarski zbornici Slovenije. V obrazložitvi člena je zapisano, da se z določitvijo arhitekta za vodjo gradnje odpravlja neenakost obravnave. V predlogu GZ-1 ni predlaganih sprememb glede načina določitve vodje del. Kot vodjo del določi izvajalec osebo, ki je pri njem zaposlena.

Sprememba GZ v Uradnem listu RS meseca maja, št. 65/2020, je bilo prehodno obdobje pogoja zaposlitve pri izvajalcu podaljšano še za dve leti. Torej mora izvajalec za vodenje del določiti tisto osebo, ki glede na vrsto del prevladuje. Glavno vprašanje pa je, katere so vrste del in katera vrsta pri določenem objektu prevladuje. Vrste del najdemo v vsakem popisu del, to so zemeljska, betonska, opažna, armaturna, zidarska, strojne, elektro in druge vrste inštalacij, fasaderska, vgradnje stavbnega pohištva ter razna obrtniška in zaključna dela.

Nadalje odgovor o vrstah del najdemo tudi v 4. členu Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti (Uradni list RS, št. 61/17), ki določa poklicne naloge; za pooblaščenega arhitekta je to arhitekturno projektiranje, za pooblaščene inženirje pa na primer gradbeno-tehnično projektiranje, področje elektrotehnike, strojništva, tehnologije, požarne varnosti, geotehnologije in rudarstva. Med poklicne naloge sodi tudi nadzor, ne pa vodenje gradnje. Za vodenje katerih vrst del bi torej lahko določili arhitekta? Dejansko ni nobene vrste del, ki bi jim lahko rekli arhitekturna dela, mogoče so to znotraj posameznih vrst del posamezna področja, kot sta določevanje barve in izbira različnih zaključnih materialov. Torej, arhitekt kljub omogočanju vodenju del pri nobeni vrsti del ne prevladuje. Še najbližje bi bilo vodenje del pri urejanju krajine, vendar predlog zakona ne predvideva, da bi bilo vodenje del lahko poklic tudi za krajinskega arhitekta.

Kakšne pa so danes predpisane naloge vodje del?

Vodja del svojemu izvajalcu odgovarja za:

  • skladnost izvedenih del s projektno dokumentacijo, PZI, za svoja dela;
  • skladnost izvedenih del s predpisi, s katerimi se podrobneje določijo bistvene in druge zahteve (stabilnost, požarna varnost, varnost objektov, energetska učinkovitost itd.);
  • skladnost s predpisi s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu na gradbiščih.

Vodilni izvajalec, ki prevzame celotno gradnjo ali pretežni del gradnje (na primer hišo s streho), mora za vodenje del imenovati vodjo del, ki izpolnjuje pogoje za vodenje gradnje in je vpisan v imeniku IZS.

Vodja gradnje vodilnemu izvajalcu pri gradnji odgovarja za:

  • uskladitev del vseh izvajalcev na gradbišču,
  • za skladnost izvajanja del s projektno dokumentacijo, PZI,
  • skladnost s predpisi s področja zagotavljanja varnosti in zdravje pri delu na gradbišču in
  • vodi gradbišče, koordinira vse izvajalce na gradbišču.

V predlogu GZ-1 je na novo oblikovano besedilo glede obveznosti vodje del, vendar vsebinsko gledano ni velike spremembe, saj s podpisano izjavo vodja del zagotavlja, da so izpolnjene bistvene zahteve in da je objekt dokončan. Upam, da se ne bodo pojavljale dileme, ali mora biti objekt dokončan v skladu s PZI v tistih delih, ki ne vplivajo na bistvene spremembe.

Vodja del po predlogu GZ-1:

  • vodi gradbeni dnevnik, v katerega vnaša pomembne podatke o izvajanju gradnje,
  • poda izjavo o dokončanju gradnje ter
  • podpiše dokazilo o zanesljivosti objekta.

Za vodenje celotnega objekta ali pretežnega dela gradnje je predvideno novo poimenovanje namesto vodje gradnje, predlog je vodja gradbišča. Čeprav je predlagano, da je vodja del lahko arhitekt, pa ni predvideno, da bi bil lahko arhitekt tudi vodja gradbišča.

Vodja gradbišča po predlogu GZ-1:

  • odgovarja za usklajevanje del vseh izvajalcev in
  • vodi gradbišče.

Glede vodenja del po veljavnem zakonu in tudi v predlogu novega zakona pogrešamo določbo, s katero bi bilo opredeljeno izvajanje več izvajalcev in s tem tudi več vodij del, kar je danes vsakodnevna realnost. Menim, da mora vsak izvajalec in podizvajalec na gradbišču, ki vpliva na bistveno zahtevo, imeti svojega vodjo del, ki tudi podpiše svojo izjavo, čeprav se upravni organ v dokazilu o zanesljivosti zadovolji tudi z eno samo izjavo. Glede na navedene vrste del je jasno, da en vodja del, ki je strokovnjak le za eno področje, ne more podati izjave tudi za ostale vrste del, zato mora vsak vodja del podati izjavo o izpolnjevanju bistvenih zahtev s svojega področja dela.

Manjša rekonstrukcija

Še ena predlagana rešitev v predlogu Gradbenega zakona, ki vpliva na varnost objekta in izpolnjevanje bistvenih zahtev, je predlagana rešitev, da država s svojih pleč prelaga še nekaj svoje pristojnosti iz javnopravnega področja na civilnopravno področje. Predlagano je, da bo lastnik lahko z izvedbo manjše rekonstrukcije posegel v stavbo oz. objekt brez pridobitve gradbenega dovoljenja. Možni bi bili zamenjava konstrukcijskih elementov ostrešja (zamenjavo strehe v istih gabaritih), večji preboji (za izdelavo vrat, oken, prehodov med sobama), dograditev odprtih stopnišč, dograditev ali vgradnja dvigal, manjših nadstreškov (do 20 m² ob objektu) in zamenjava ter dograditev drugih posamičnih elementov (npr. frčad). Pred izvedbo teh del bo potrebna prijava začetka gradnje, kateri mora biti za poseg v konstrukcijo priložena izjava pooblaščenega inženirja, za posege v fasado ali streho pa tudi izjava pooblaščenega inženirja ali pooblaščenega arhitekta, da dela niso v nasprotju z določbami občinskih prostorskih predpisov. Za vse navedene primere je zdaj potrebno gradbeno dovoljenje. Predlagana ureditev bi preprečila marsikateri nelegalen poseg v stavbo, kot so preboji iz kuhinje v dnevno sobo, izdelava frčad ali zamenjava streh v celoti. Gre za rešitev, ki ji bodo vsi ploskali, saj bo lastnikom stavb olajšala izboljšati kakovost stavbe z uporabnega vidika. Vendar pa, ali bo s tem ohranjena tudi kakovost objekta? Žal, prepogosto ne.

Prva težava je v PID-u. Če projekt izvedenih del, PID, sploh obstaja, pogosto ne izkazuje dejanskega stanja objekta, temveč stanje objekta, kakršno bi v času gradnje moralo biti, saj PID izdela projektant, ki morda ni dobil vseh dejanskih podatkov o objektu, ali pa je celo poznal dejansko stanje objekta, pa to ni bilo skladno s predpisi in je izdelal PID kot bi objekt moral biti in ne kakršen je, saj projektant odgovarja za vsebino projekta.

Naslednja ovira je, da kljub skrbnemu strokovnemu pregledu objekta pred posegom ni mogoče natančno ugotoviti dejanskega stanja objekta brez uporabe specializiranih metod (ultrazvok, vzorčenje itd.), kar pa se ne uporablja vedno. Kaj pa, če objekt ni bil skrbno pregledan?

Še vedno obstaja lahkotnost podpisovanja izjav, kako bo s podpisovanjem izjav pooblaščenega inženirja za posege v konstrukcijo in pooblaščenega arhitekta za posege v zunanjost objekta? Obeta se recesija, posegi v objekte bodo pogostejši kot novogradnje. Naročnik je kralj. Kako skrbno pretehtane bodo zahtevane izjave? Kdo bo opravljal nadzor – ne nad izjavami, ampak dejansko izvedbo?

Namen predloga GZ-1 je dober, bojim se izvedbe. Skrbi me čut za odgovornost vpletenih, to je lastnikov in pooblaščenih oseb. Ali se zavedajo, da z deli ne smejo biti poslabšane bistvene zahteve objekta, ki že pred posegom večinoma ne izpolnjujejo danes veljavnih zahtev? Določba 15. člena predpisuje, da morajo biti izpolnjene danes veljavne bistvene in druge zahteve. Zavedamo se, da na primer mehanski stabilnosti in odpornosti ali požarni varnosti že danes ne odgovarja noben malo starejši objekt. Mogoča je sicer izjema, kadar je doseganje veljavnih zahtev tehnično neizvedljivo ali povezano z nesorazmernimi stroški, vendar obstaja resen dvom v preveritve teh dejstev. Z vsakim posegom bistvene zahteve verjetno poslabšujemo »in čez naredimo novo fasado«. Navada, katere posledice, upajmo, ne bodo vidne po kakšnem močnejšem potresu. Posebej določene odgovornosti glede teh izjav ni predvidene.

Od vsega pa je najbolj skrb vzbujajoča realizacija manjše rekonstrukcije. Predpisana je samo izjava, ne pa projekt za izvedbo PZI, tudi ne nadzor, tudi ne dokazovanje izvedenih del. Slovenska realnost bo prepogosta, da imamo super izjavo in lepo fasado.

Še največ težav, skritih pred vsemi, je lahko pričakovati v večstanovanjskih objektih. Ali bo in ali ima pravico pooblaščeni inženir pridobiti podatke iz vseh predhodnih prijav začetka gradnje na enem objektu, o vseh že izvedenih konstrukcijskih posegih v stavbi? Ali se bodo konstrukcije notranjih sten v visokih večstanovanjskih stavbah spreminjale v švicarski sir z luknjami?

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja