Košarica

02 250 18 00 | info@zfm.si | O nas

Prijava v portal: 

Prijava

Želite podporo?

Pokličite nas: 02 250 18 00

Družabna omrežja

Kaj je regres in 25 resnic

Kaj je regres
Kaj je regres za letni dopust – je znesek, ki pripada vsakemu zaposlenemu in upokojencu.

Kaj je regres za letni dopust?

To je znesek, ki ga dobi delavec, upokojenec kot prispevek za dopust. Do njega ima pravico vsak zaposleni, izplačan mora biti v celoti ali sorazmerju, glede na opravljeno delo. Delodajalec mora delojemalcu regres izplačati na podlagi zakonodaje – Zakon o delovnih razmerjih

Podrobneje smo celotno zakonodajo opisali s komentarjem v odličnem priročniku s portalom:

Za vas smo pripravili 25 resnic o regresu za letni dopust, ki bi jih moral poznati vsak delojemalec. Več informacij na temo regresa lahko pridobite v sklopu naših seminarjev, dosegljivih na povezavi. 

1) S sklenitvijo delovnega razmerja zaposleni pridobi pravico do letnega dopusta.

2) Pravico do regresa za letni dopust delavec pridobi s pridobitvijo pravice do letnega dopusta.

3) Regres mora biti izplačan v denarju, če ni s kolektivno pogodbo dejavnosti določeno drugače.

4) Če ima zaposleni pravico do letnega dopusta, ima vedno pravico do regresa za celoten ali sorazmerni del regresa za letni dopust. Opozoriti je treba, da v primeru, če zaposleni dela krajši delovni čas (polovični delovni čas), ima pravico do regresa za letni dopust le v polovičnem delu.

5) Zaposleni ima pravico izrabiti ves letni dopust, ki ni bil izrabljen v tekočem koledarskem letu zaradi odsotnosti, bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka do 30. junija naslednjega koledarskega leta, če je v koledarskem letu, v katerem mu je bil odmerjen dopust, delal vsaj šest mesecev.

6) Če je zaposlen v koledarskem letu, v katerem mu je bil dopust odmerjen, delal manj kot šest mesecev, ima pravico izrabiti letni dopust do konca tekočega koledarskega leta, od tega mora izrabiti do konca koledarskega leta najmanj dva tedna, preostanek pa po dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta.

Posebni primeri neizkoriščenega dopusta:

  • bolniška,
  • nega družinskega člana,
  • porodniška,
  • posebnosti dela v procesu ipd.

7) Zaposleni v dogovoru z delodajalcem mora izkoristiti dopust do 30. junija ali 31. decembra, če tega dogovora ni, neizkoriščeni dopust preteklega leta v tekočem letu propade.

8) V internih aktih in določilih lahko delodajalec določi, kaj z neizkoriščenim dopustom (ali se ali ne prenese).

9) Kakršna koli izjava ali sporazum, s katerim bi se zaposleni odpovedal pravici do dopusta ali dogovoril za odškodnino, je neveljavna, razen v primeru prenehanja delovnega razmerja, ko imata zaposleni in delodajalec možnost, da se dogovorita o odškodnini za neizrabljen dopust.

10) Regres in število letnega dopusta sta nerazdružljivo povezana.

11) Letni dopust je pravica zaposlenega, ki se ji ne more odpovedati in delodajalec ne sme zaposlenemu kratiti te pravice.

12) Vsak zaposleni ima, ne glede na to, ali dela za polni ali krajši delovni čas, pravico do najmanj štirih tednov letnega dopusta, na primer:

  • 4-dnevni delovnik: 16 dni,
  • 5-dnevni delovnik: 20 dni,
  • 5-dnevni delovnik in vsaka druga sobota: 22 dni in
  • 6-dnevni delovnik: 24 dni. 

13) Število dodatnih dni je odvisno od kolektivne pogodbe, individualne pogodbe, pogojev, starosti, invalidnosti, šoloobveznih otrok ipd. Prav tako ima zaposleni pravico, da izrabi teden dni dopusta v času šolskih počitnic (šoloobvezni otroci). Delodajalec lahko odreče izrabo dopusta, če bi odsotnost resneje ogrozila delovni proces.

14) Pri določanju trajanja letnega dopusta posameznemu delavcu se upošteva delovno dobo, delovne pogoje, zahtevnost dela, zdravstveno stanje delavca, njegove socialne razmere (število in starost otrok), starost idr.

15) Koliko dni dopusta pripada delavcu glede na posamezno merilo, določajo panožne kolektivne pogodbe.

16) Dopust je lahko daljši od štirih tednov, v katerih primerih določajo interni akti podjetja, kolektivne pogodbe, ki zavezujejo delodajalca in Zakon o delovnih razmerjih (po zakonu še en dodatni dan pripada delavcu za vsakega otroka, mlajšega od 15 let, in še najmanj trije dnevi zaposlenim, ki so invalidi, starejši, imajo najmanj 60-odstotno telesno okvaro ali negujejo otroka s telesno ali duševno prizadetostjo).

17) Pravico do celega dopusta zaposleni pridobi, ko mu delovno razmerje teče neprekinjeno najmanj šest mesecev, kar ne pomeni, da mu pred tem obdobju ne pripada dopust (v sorazmernem deležu).

18) Delodajalec mora zaposlenim najkasneje do 31. marca tekočega leta posredovati pisno obvestilo o višini dopusta za tekoče leto.

19) Zaposlenemu že v prvem mesecu dela pripada sorazmerni del dopusta in ima pravico tudi, da ga izkoristi.

20) Delodajalec je dolžan zaposlenemu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini bruto minimalne plače.

21) Regres, izplačan do višine povprečne bruto plače v RS ni podvržen davčnim obremenitvam. Ni treba obračunati prispevkov za socialno in zdravstveno zavarovanje za delodajalce in delojemalce in prav tako ni obračuna povprečne stopnje akontacije dohodnine, ki jih morajo plačati delojemalci. Regres je oproščen dajatev, če je izplačan do višine povprečne bruto plače. Delodajalec pa lahko določi tudi nižjo vrednost regresa za letni dopust, vendar ne more biti nižja od bruto minimalne plače.

22) Regres se mora izplačati do 1. julija tekočega koledarskega leta. Izjemoma se lahko izplača najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta ali v več delih, če je tako določeno s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti in če ima delodajalec resne likvidnostne težave.

23) Če regres za letni dopust ni izplačan do 1. novembra, lahko zaposleni zahtevajo tudi zamudne obresti.

24) Če zaposleni prekine pogodbo o zaposlitvi, ima pravico izkoristiti dopust pri starem delodajalcu v sorazmerni vrednosti. Pri novem delodajalcu mu pripada sorazmerni del dopusta in temu primeru regres za letni dopust.

25) Zaposlenemu, ki dela krajši delovni čas, po predpisih o PIZ in ZZ ter starševskem dopustu, se prizna pravice iz socialnega zavarovanja, pravica do plačila za delo po dejanski delovni obveznosti ter druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, ki se mu priznajo kot zaposlenemu, ki dela polni delovni čas.

Za več informacij poglejte priročnik s portalom, kjer smo opisali celotno zakonodajo o delovnih razmerjih:

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja