Košarica

02 250 18 00 | info@zfm.si | O nas

Prijava v portal: 

Prijava

Želite podporo?

Pokličite nas: 02 250 18 00

Družabna omrežja

Bilanca stanja

bilanca stanja
Bilanca stanja v letošnjem letu

Bilanca stanja nam pokaže na eni strani sredstva podjetja (aktivo) in na drugi strani obveznosti do virov teh sredstev (pasivo). Poenostavljeno bi lahko rekli, da bilanca stanja pove, kaj podjetje ima na eni strani in kako so ta sredstva pridobljena na drugi strani.

Bilanca stanja: Sredstva – aktiva:

Neopredmetena dolgoročna sredstva.

V bistvu gre pri neopredmetenih dolgoročnih sredstvih za postavke, ki niso opredmetena osnovna sredstva in katerih nabavno vrednost bi bilo neupravičeno prenesti v stroške v celoti takoj ob njihovi nabavi. Kot tipičen primer pridobljene pravice lahko navedemo nakup licence. Iz naslova te licence bo podjetje ustvarjalo prihodke več let, zato ne bi ravnali pravilno, če bi sredstva, dana za nakup licence takoj v celoti prenesli v stroške enega poslovnega leta. Iz tega razloga se nakup licence evidentira kot neopredmeteno dolgoročno sredstvo, katerega vrednost se v obdobju pričakovane koristi zmanjšuje skozi amortizacijo.

Podrobneje si lahko preberete na našem online portalu:

Kako ima bilanca stanja opredmetena osnovna sredstva

(in drobni inventar) so nepremičnine in oprema, ki jih podjetje uporablja za opravljanje svoje dejavnosti in katerih življenjska doba je daljša od enega leta.

Bilanca stanja se zmanjšuje tudi skozi izbrano metodo amortizacije pri vrednostno opredmetenih osnovnih sredstvih.

Tako opredmetena osnovna sredstva kot neopredmetena dolgoročna sredstva so v bilanci stanja praviloma izkazana v »neto« vrednosti t.j. nabavni vrednosti, zmanjšani za revalorizirano, že obračunano amortizacijo.

Z uveljavitvijo SRS, je podjetjem dana možnost, da neopredmetena dolgoročna sredstva in opredmetena osnovna sredstva vrednotijo po modelu nabavne vrednosti ali po modelu prevrednotenja.

Velika večina podjetij vrednoti sredstva po modelu nabavne vrednosti, kar pomeni, da so ta, izkazana po nabavni vrednosti, zmanjšana za obračunano amortizacijo.

Če podjetje za model vrednotenja izbere model prevrednotovanja, pa so ta sredstva v bilanci stanja izkazana po t.i. pošteni oz. tržni vrednosti.

Naložbene nepremičnine

Naložbene nepremičnine so nepremičnine, ki jih podjetje poseduje, ne za namen opravljanja svoje dejavnosti ali prodaje v bližnji prihodnosti, temveč zaradi povečevanja njihove vrednosti ali oddajanja v poslovni najem. Enako kot pri osnovnih sredstvih se tudi naložbene nepremičnine praviloma izkazujejo po svoji neto nabavni vrednosti.

Dolgoročne finančne naložbe

Dolgoročne finančne naložbe so naložbe v deleže ali delnice drugih podjetij, dolgoročno dana posojila ali dolgoročni depoziti sredstev. Gre za tiste vrste naložb, ki bodo prinašale prihodke iz naslova financiranja šele v obdobju, daljšem od enega leta.

Dolgoročne terjatve iz poslovanja

Dolgoročne terjatve iz poslovanja so na primer terjatve do kupcev, ki smo jim prodali naše izdelke z odlogom plačila na več kot eno leto.

Zaloge

Zaloge združujejo zaloge materiala, surovin, nedovršene proizvodnje, polizdelkov, proizvodov ali trgovskega blaga. Pri tem naj še enkrat poudarimo, da so zaloge, tako kot načeloma vsa sredstva podjetja, ovrednotene po nabavni vrednosti.

Kratkoročne terjatve iz poslovanja

Kratkoročne terjatve iz poslovanja so terjatve do kupcev, terjatve do države npr. za vstopni DDV, morebitne terjatve do zaposlenih in druge kratkoročne terjatve. Bilanca stanja ima tudi terjatve izkazane v vrednostih, ki so zmanjšane za morebitne odpisane terjatve.

Denarna sredstva

Denarna sredstva so v glavnem sredstva, s katerimi podjetje razpolaga na svojih evrskih in deviznih računih ter v gotovinski blagajni.

Aktivne časovne razmejitve

Aktivne časovne razmejitve so računovodska kategorija, ki nam pomaga, da izkažemo poslovne dogodke, ki so povezani z dvema različnima obdobjema poslovanja. Po SRS gre za kratkoročno odložene stroške in prehodno nezaračunane prihodke. Na primer: če od dobavitelja prejmemo račun, datiran na 15. 12. 2017, na katerem nam dobavitelj zaračunava najemnino za januar 2018, je ta najemnina v bilanci stanja za leto 2017 izkazana kot aktivna časovna razmejitev, saj bo prenesena med stroške šele v letu 2018.

Viri sredstev – pasiva:

Kapital

Pod tem pojmom ima bilanca stanja združene vse kapitalske postavke, in sicer osnovni kapital (t.j. tisti, ki je vpisan v sodni register), oblikovane rezerve podjetja (tako zakonsko predpisane, kot tiste, ki jih podjetje oblikuje v skladu s svojimi akti),preneseni nerazporejeni dobički preteklih let, čisti dobiček poslovnega leta ter tudi nepokrita izguba iz preteklih let in izguba tekočega leta, ki vrednost skupnega kapitala zmanjšujeta. Med kapitalske postavke sodi tudi presežek iz prevrednotenja, ki je posledica povečanja vrednosti premoženja družbe ( na primer nepremičnine ) na pošteno oziroma tržno vrednost, če je podjetje za model vrednotenja premoženja izbralo model prevrednotovanja.

Kapital oz. natančneje lastni kapital je po vsebini obveznost do lastnikov. Je vrednost, ki jo dobimo, če od tistega, kar podjetje ima (sredstva) odštejemo tisto, kar je podjetje dolžno navzven (t.i. dolžniški kapital). Poenostavljeno bi lahko rekli, da je podjetje vredno toliko, kolikor znaša njegov lastni kapital.

Dolgoročne rezervacije

Namen oblikovanja dolgoročnih rezervacij je, da se vnaprej vračunajo stroški (glej drugi poslovni odhodki — rezervacije), ki jih je podjetje oblikovalo na podlagi utemeljenih razlogov kot pogojno obveznost.

Dolgoročne obveznosti

Dolgoročne obveznosti sestojijo iz dolgoročnih obveznosti iz financiranja (t.j. prejeta dolgoročna posojila) in dolgoročnih obveznosti iz poslovanja (npr. prejeti dolgoročni blagovni krediti). Gre skratka za obveznosti, katerih zapadlost nastopi v času, daljšem od enega leta.

Kratkoročne obveznosti iz poslovanja

Kratkoročne obveznosti iz poslovanja so obveznosti do dobaviteljev, obveznosti do zaposlenih, obveznosti za davke, prispevke in druge kratkoročne obveznosti.

Kratkoročne obveznosti iz financiranja

Kratkoročne obveznosti iz financiranja so obveznosti iz naslova prejetih kratkoročnih posojil. Sem štejemo tudi tisti del sicer dolgoročnih posojil, ki zapadejo v naslednjem letu.

Pasivne časovne razmejitve

Analogno aktivnim časovnim razmejitvam gre pri pasivnih časovnih razmejitvah za vnaprej vračunane stroške ali kratkoročno odložene prihodke. Primer: Od dobavitelja prejmemo račun, datiran na 15. 01. 2008 za najemnino za mesec december 2007. Ker se najemnina nanaša na leto 2007, jo izkažemo kot strošek v bilanci za leto 2007, obveznost do dobavitelja, ki na 31. 12. 2007 še ne obstaja, pa izkažemo na pasivnih časovnih razmejitvah.

Analiza bilance stanja

Z analizo bilance stanja dobimo sliko sestave in strukture premoženja ter virov financiranja. S pomočjo razčlenjenih podatkov ugotovimo, kakšne so poslovne možnosti in katere odločitve moramo sprejeti , če želimo, da vrednost premoženja ne bo ogrožena.

V analizi uporabimo podatke o poslovanju dveh zaporednih časovnih obdobij (tekoče leto primerjamo s preteklim letom ali tekoče leto primerjamo z načrtovanimi kategorijami ali tekoče leto primerjamo s panogo in konkurenco) preučevanja podjetja in ti podatki so podlaga za presojanje poslovanja in oblikovanje novih informacij za poslovne odločitve.

S pomočjo našega primera bilance stanja in izdelanih izračunov se bomo naučili brati in razumeti bilanco stanja. Prav tako bomo lažje razumeli, zakaj določene podatke in informacije od nas zahtevajo banke, preden nam odobrijo financiranje.

Pri analiziranju bilance stanja najprej ugotovimo, kakšno je likvidnostno stanje podjetja Izračunamo kazalnike likvidnosti, ki jih delimo na kratkoročne in dolgoročne. Vseh skupaj jih je šest. Najprej spoznajmo in izračunajmo ter seveda komentirajmo »kratkoročne koeficiente likvidnosti«.

dolgoročna in kratkoročna sredstva
Dolgoročna in kratkoročna sredstva
pasiva
Pasiva

Kratkoročni koeficienti likvidnosti

Koeficient hitre likvidnosti = (denar + takoj unovčljivi vrednostni papirji) / celotni

kratkoročni dolgovi

Teoretični normativ (0,5 : 1) – v praksi je za naše poslovanje dobro že 0,2 : 1

Naš izračun : (1.100 € / 30.642 € + 613 €) = 0,035.

KOMENTAR:

Normativ je, da bi morali imeti toliko denarja v blagajni in na TRR, da bi lahko takoj vedno poravnali 50 odstotkov vseh kratkoročnih obveznosti. Kazalnik normira minimalno potreben znesek denarja za vsakodnevno poravnavanje zapadlih kratkoročnih dolgov. Če bi imeli na računu veliko denarja in ga ne bi obračali, bi to pomenilo slabšo rentabilnost. V našem primeru pomeni, da smo sposobni na določen dan poravnati 3,5 odstotka vseh svojih kratkoročnih obveznosti. Zavedati se moramo, da se na osnovi izračuna koeficienta ne moramo odločati, saj se bilanca stanja dela na dan 31. 12. Če bilance delamo mesečno, pa lahko ugotovimo, ali imamo mesečno dovolj denarja, da lahko plačujemo svoje obveznosti.

Koeficient pospešene likvidnosti = denar + takoj unovčljivi vrednostni papirji + terjatve + kratkoročne finančne naložbe / celotni kratkoročni dolgovi

Teoretični normativ (1 : 1) – v praksi je za naše poslovanje dobro že 0,8 : 1

Naš izračun : (1.100 € + 1.200 € + 21.273 €+ 900 €) / (30.642 € + 613 €) = 0,78.

KOMENTAR:

Kratkoročna sredstva brez zalog se morajo financirati s kratkoročnimi dolgovi. Pravilo 1 : 1 drži, če so vse zaloge financirane z dolgoročnimi dolgovi. V našem primeru pomeni, če unovčimo vsa kratkoročna sredstva brez zalog, lahko poravnamo le 78 odstotkov svojih kratkoročnih obveznosti. Smo na repu optimalnosti. Če je koeficient previsok, to ni dobro, saj vpliva na slabšo rentabilnost. Prav tako je treba analizirati terjatve (zapadle in neplačane, v tožbi, prisilna poravnava, stečaj) in finančne naložbe (so unovčljive in po kakšni ceni). Če tega ne naredimo, se lahko zgodi, da bo kazalnik na papirju dober, v resnici pa imamo težave z likvidnostjo, saj ne moremo plačevati svojih kratkoročnih obveznosti.

Koeficient kratkoročne likvidnosti = denar + takoj unovčljivi vrednostni papirji + terjatve + kratkoročne finančne naložbe + zaloge / celotni kratkoročni dolgovi

Teoretični normativ (2 : 1)

Naš izračun: (1.100 € + 1.200 € + 21.273 € + 900 € + 7.500 €) / (30.642 € + 613 €) = 1,02.

KOMENTAR:

Koeficient nam pove, koliko kratkoročnih sredstev (predvsem zalog) je financiranih z dolgoročnimi viri.

V teoriji bi naj imeli na 200 enot kratkoročnih sredstev 100 enot kratkoročnih virov in 100 enot dolgoročnih virov (normativ 2:1). V praksi je dober izračun med 1 do 1,5 (proizvodnja nad 1 in trgovina okoli 1). Treba je analizirati terjatve (zapadle in neplačane, v tožbi, prisilna poravnava, stečaj), finančne naložbe (so unovčljive in po kakšni ceni) in zaloge (obračanje, nekurantne). Če je vrednost nižja od 0,2, je zelo primeren predlog za prisilno poravnavo.

V našem izračunu so kratkoročna sredstva financirana s kratkoročnimi viri 98-odstotno in le 2 odstotka z dolgoročnimi viri. Čeprav normativ nakazuje, da bi morale biti zaloge v celoti krite z dolgoročnimi viri, v praksi ni tako. Odvisno je od tega, ali smo proizvodno ali trgovsko podjetje.

Koeficienti dolgoročne likvidnosti

Koeficient kapitalske pokritosti dolgoročnih sredstev = kapital / dolgoročna sredstva

Teoretični normativ (0,9 – 1,2)

Naš izračun: (16.902 € / 28.134 €) = 0,60.

KOMENTAR:

Koeficient pomeni, koliko dolgoročnih sredstev ima podjetje v lasti (so naša, jih lahko prodamo, zastavimo). V našem primeru so dolgoročna sredstva pokrita s kapitalom 60 odstotkov. Izračun ni dober, saj ne dosega minimum normativa, kar pomeni, da so dolgoročna sredstva izkoriščena in je vrednost kapitala prenizka. Odvisno od tega, ali gre za d. o. o. ali d. d., je treba razmišljati o dokapitalizaciji. Podjetnik mora ustvariti večji dobiček poslovanja.

Koeficient dolgoročne pokritosti dolgoročnih sredstev = kapital + rezervacije +

dolgoročni dolgovi / dolgoročna sredstva

Teoretični normativ (1,4 – 1,6)

Naš izračun: (16.902 €+ 2.950 €+ 9.000 € / 28.134 €) = 1,03.

KOMENTAR:

Koeficient pove, ali smo kreditno in investicijsko sposobni. Izračun je pomemben za banke, če najemamo posojilo. V našem primeru imamo z vsemi dolgoročnimi dolgovi v celoti pokrita dolgoročna sredstva in nam ostanejo še 3 odstotki za pokrivanje zalog ali drugih kratkoročnih sredstev. Za banke izračun ni ugoden, kar ne pomeni, da nam ne bodo dale želenega posojila. V razmerju zavarovanja v primerjavi s posojilom bo banka zahtevala večji faktor, prav tako bo višja obrestna mera. Med letom bomo morali banki pošiljati računovodska poročila in načrte, iz katerih bo razvidno naše poslovanje in zmožnost vračanja glavnic posojila skupaj z obrestmi.

Koeficient dolgoročne pokritosti dolgoročnih sredstev in normalnih zalog = kapital

+ rezervacije + dolgoročni dolgovi / dolgoročna sredstva + zaloge

Teoretični normativ (enako ali več od 1 in s tem spoštujemo zlato bilančno pravilo)

Naš izračun: (16.902 € + 2.950 € + 9.000 € / 28.134 € + 7.500 €) = 0,81.

KOMENTAR:

Dolgoročna sredstva (vključno z zalogami) naj bi bila financirana z dolgoročnimi dolgovi. V našem primeru imamo z dolgoročnimi viri pokrita dolgoročna sredstva in zaloge 81-odstotno z dolgoročnimi viri. Izračun je pod mejo optimalnega. Potrebno je povečanje dolgoročnih virov (povečanje kapitala – dokapitalizacija; dobiček mora ostati v podjetju in nerazporejen; zmanjšanje zalog).

Kazalniki iz bilance stanja

Vrednost podjetja

Vrednost podjetja = aktiva – dolgovi

= aktiva – ( rezervacije + dolgoročne obveznosti + kratkoročne

obveznosti + PČR)

Vrednost podjetja = 60.107 € – 43.205 €

= 60.107 € – (2.950 € + 9.000 € + 30.642 € + 613 €)

= 16.902 € (kapital)

KOMENTAR:

Vrednost podjetja predstavlja kapital, ki je v vrednosti 16.902 €.

Finančna samostojnost

Finančna samostojnost = kapital / pasiva

Finančna samostojnost = 16.902 € / 60.107 € = 0,28.

KOMENTAR:

Vrednost premoženja je 60.107 evrov, kar je 28 odstotkov sredstev (aktiva), financiranih z lastnim kapitalom.

Razmerje ni dobro, vendar je odvisno od dejavnosti, pri katerih naj bi se vrednost gibala:

  • proizvodnja (55–65 odstotkov),
  • trgovina (20– 30 odstotkov) in
  • storitve (10–15 odstotkov).

Zadolženost

Zadolženost = dolgovi / pasiva

= (rezervacije in dolgoročne PČR + dolgoročne obveznosti + kratkoročne

obveznosti + kratkoročne PČR) / pasiva

Zadolženost = (2.950 € + 9.000 € + 30.642 € + 613 €) / 60.107 € = 0,72.

KOMENTAR:

Vrednost koeficienta bi naj bila 0,5 ali manj. Podjetje ima 72 odstotkov svojega premoženja (sredstev, aktiva) financiranega s tujimi viri. Za banko je razmerje neugodno, saj bo ocenila, da je podjetje prezadolženo. Če bo banka nakazala posojilo, bo zahtevala večje razmerje med vrednostjo posojila in vrednostjo premoženja, s katerim posojilo zavarujemo (višjo vrednost premoženja od vrednosti posojila). Ponudila bo višjo obrestno mero in zahtevala medletna poročila (izkaz poslovnega izida, izkaz denarnih tokov in bilanco stanja).

Finančni vzvod

Vrednost vzvoda = dolgovi / kapital

= rezervacije in dolgoročne PČR + dolgoročne obveznosti + kratkoročne

obveznosti + kratkoročne PČR) / kapital

Vrednost vzvoda = (2.950 € + 9.000 € + 30.642 € + 613 €) / (16.902) = 2,56.

KOMENTAR:

Vsota celotnih dolgov je 43.205 evrov (sešteli smo vse vrednosti dolgov v izračunu) in vrednost kapitala je 16.902 evrov, kar pomeni, da je vrednost dolgov skoraj 2,5 krat večja od vrednosti kapitala. Podjetje je prezadolženo oz. ima premalo lastnih virov (kapitala). Dobiček se v prihodnjih letih ne sme deliti, ampak mora ostati nerazporejen. Možen je tudi predlog dokapitalizacije.

Vrednost naj bi bila 0,50 ali manj. Banke so zelo ostre, saj je kapital za banke najkvalitetnejši vir financiranja, ker je poplačan na koncu.

Pokritost opredmetenih osnovnih sredstev

Pokritost = kapital / opredmetena osnovna sredstva

Pokritost = 16.902 € / 21.976 € = 0,77

KOMENTAR:

S kapitalom imamo pokrita opredmetena osnovna sredstva 77 odstotkov in 23 odstotkov s kratkoročnimi viri. Pokritost bi morala biti najmanj med 70 do 90 odstotki.

Z vidika banke bi moral biti izračun večji od 1.

Pregledati moramo vrste, starost, izkoriščenost in vrednost amortizacije opredmetenih osnovnih sredstev. Če so opredmetena osnovna sredstva nova, bo izračun manjši, v nasprotnem primeru je ukrep – povečanje kapitala.

Delež dolgoročnih sredstev

Delež dolgoročnih sredstev = dolgoročna sredstva / aktiva

Delež dolgoročnih sredstev = 28.134 € / 60.107 € = 0,47

KOMENTAR:

Razmerje ni ugodno za proizvodno podjetje. Ugodneje je za storitvena in trgovska podjetja. V proizvodnem podjetju moramo preveriti strukturo dolgoročnih sredstev (kolikšno vrednost imajo zemljišča, zgradbe, oprema, finančne naložbe). Razmerje mora biti v korist opremi in poslovnim zgradbam. Ponovno smo spoznali, da je potrebna investicija v dolgoročna sredstva in večja vrednost kapitala.

Optimalno razmerje je odvisno od dejavnosti:

  • proizvodnja (med 55–60 odstotki),
  • trgovina (med 20–35 odstotki) in
  • storitve (med 5–15 odstotki).

Vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev (zemljišča, nepremičnine) so največkrat tudi oblika zavarovanja bančnih posojil.

Delež kratkoročnih sredstev

Delež kratkoročnih sredstev = kratkoročna sredstva / aktiva

Delež kratkoročnih sredstev = 31.973 € / 60.107 € = 0,53

KOMENTAR:

Razmerje je za proizvodnjo podjetja ugodno.

Optimalno razmerje glede na dejavnost je:

  • proizvodnja (med 45-50 odstotki),
  • trgovina (med 70–75 odstotki),
  • storitve (med 85–90 odstotki).

Odstotek naj bo čim višji, saj je prehajanje med oblikami naložb za banko ugodno, ker ve, da bo s tekočim poslovanjem dobila povrnjeno posojilo in obresti.

Delež zalog med premoženjem

Delež zalog = zaloge / aktiva

Delež zalog = 7.500 € / 60.107 € = 0,12

KOMENTAR:

V zalogah imamo 12 odstotkov premoženja.

Glede na dejavnost je optimalna vrednost deleža v:

  • proizvodnji (med 10–15 odstotki),
  • trgovini (okoli 20 odstotkov).

Potrebno je narediti pregled vrst in časa obračanja zalog. Prevelike zaloge so lahko nevarne predvsem, če se ne obračajo, saj negativno vplivajo na likvidnost in plačilno sposobnost.

Financiranje zalog

Po trditvah teorije morajo biti zaloge financirane z dolgoročnimi viri (kapital in dolgoročne obveznosti), kar je zelo konservativno. V proizvodnji morajo biti zaloge delno krite z dolgoročnimi in delno s kratkoročnimi viri. Vsaj minimalne (signalne) zaloge morajo biti financirane s kapitalom. V trgovini je vrednost financiranja zalog s kratkoročnimi viri lahko večja.

Povprečna vrednost mesečnih zalog = stanje zalog / povprečna mesečna prodaja

Podatke dobimo iz analitičnih poročil:

– stanje zalog ob koncu meseca in

– mesečna vrednost izdanih računov.

Izmišljen primer:

Povprečno stanje zalog je 100.000 evrov in povprečna mesečna vrednost prodaje je 150.000 evrov. Izračun je 0,67, kar pomeni, da imamo zaloge za 21 dni (31 dni x 0,67).

Optimalne zaloge

Mnogokrat smo v dvomu in ne vemo, ali imamo prenizke ali previsoke zaloge. Pri poslovanju vedno slišimo: »Upoštevajte OPTIMALNOST.« Navajamo vam formule, kako si boste izračunali optimalne zaloge. Podatke upoštevajte iz poslovanja preteklega leta.

a. optimalne zaloge materiala = letna poraba materiala (skupina 40 kontnega načrta) x število dni in naročila do prevzema (upoštevajmo dneve dobav s strani glavnih dobaviteljev) / število delovnih dni x signalna zaloga

b. optimalne zaloge gotovih proizvodov = stroškovna vrednost prodanih gotovih proizvodov (konto 700) / 365 x število dni od naročila do odpreme kupcem

c. optimalne zaloge trgovskega blaga = nabavna vrednost prodanega blaga (konto702) / 365 x število dni od prevzema blaga do odpreme kupcem

Delež poslovnih terjatev med premoženjem

Delež poslovnih terjatev = poslovne terjatve / aktiva

Delež poslovnih terjate = 21.273 € / 60.107 = 0,35

KOMENTAR:

35 odstotkov vrednosti premoženja imamo pri svojih kupcih. Delež je previsok, saj naj bi se gibal med 20 do 25 odstotki. Treba je pregledati zapadlost terjatev, opredeliti dvomljive in sporne terjatve ter ugotoviti, kakšna je možnost izterjav teh terjatev.

Delež poslovnih terjatev med premoženjem

Delež poslovnih terjatev = poslovne terjatve / aktiva

Delež poslovnih terjate = 21.273 € / 60.107 = 0,35

KOMENTAR:

35 odstotkov vrednosti premoženja imamo pri svojih kupcih. Delež je previsok, saj naj bi se gibal med 20 do 25 odstotki. Treba je pregledati zapadlost terjatev, opredeliti dvomljive in sporne terjatve ter ugotoviti, kakšna je možnost izterjav teh terjatev.

Razmerje poslovnih terjatev in obveznosti iz poslovanja

Razmerje poslovnih terjatev in obveznosti = poslovne terjatve / obveznosti do dobaviteljev

Razmerje poslovnih terjatev in obveznosti = 21.273 € / 14.100 € = 1,51

KOMENTAR:

Razmerje mora biti večje od 1. Razmerje je dobro, saj lahko s poslovnimi terjatvami v celoti plačamo obveznosti do dobaviteljev (višina obveznosti do dobaviteljev v izmišljenem primeru je 14.100 evrov) in nam ostane še 7.173 evrov (21.273 evrov – 14.100 evrov) za plačilo drugih obveznosti (državi, posojilodajalcem, zaposlenim). Vendar preverimo, ali so terjatve tvegane glede plačljivosti, zapadlosti, spornosti in zavarovanja.

Neto dolžnik ali neto upnik

Neto dolžnik = dolgoročna sredstva + zaloge – kapital

Neto dolžnik = 28.134 € + 7.500 €– 16.902 € = 18.732 €

KOMENTAR:

Vrednosti naložb v dolgoročna sredstva so večje od vrednosti kapitala za 18.732 evrov, kar pomeni, da je podjetje neto dolžnik. To pomeni, da so dolgoročna sredstva financirana s tujimi viri (dolgoročnih in kratkoročnih) v višini 18.732 evri. Pomeni, da podjetje financirajo dobavitelji, banke, država, zaposleni.

Če je izračun negativen, je podjetje neto upnik in financira svoje kupce.

Za vsakega finančnika je bolje, če je podjetje neto dolžnik – samo preveriti je treba, kakšna je cena (obresti) takšnega financiranja.

Obratni kapital

Obratni kapital = zaloge + poslovne terjatve – poslovne obveznosti

Obratni kapital = 7.500 € + 21.273 € – 14.742 € = 14.031 €

KOMENTAR:

Vrednost obratnega kapitala naj bi bila čim manjša. Cilj je, da se obratni kapital financira s poslovnimi obveznostmi. Večja vrednost pomeni, da se financira del kratkoročnega premoženja z bančnimi viri, ki so dragi. S tem povečujemo stroške poslovanja in nižamo uspešnost (poslovni izid) poslovanja.

Treba je analizirati:

  • zaloge (obračanje in vrste zalog) in
  • poslovne terjatve (zapadlost in plačljivost),
  • valutne roke poslovnih terjatev in obveznosti do dobaviteljev (kako so usklajeni).

Koeficienti obračanja sredstev

Iz branja in analiziranja bilance stanja so pomembni tudi koeficienti obračanja sredstev (ugotavljamo jih mesečno ali letno). Podatke ne moremo neposredno črpati iz bilance stanja, ampak iz analitičnih evidenc, kot so:

  • mesečno (letno) stanje posameznih vrst zalog (konto 310 – material, 630 – gotovi proizvodi, 660 – trgovsko blago ali 663 – trgovina na malo),
  • mesečna (letna) poraba surovin in materiala (konto 400),
  • mesečna (letna) stroškovna vrednost prodanih gotovih proizvodov oz. nabavna vrednost prodanega trgovskega blaga (konto 700 oz. 702 za trgovsko blago),
  • mesečni (letni) prejemki s strani kupcev (kredit konta 120, 121) in
  • mesečni (letni) izdatki za plačila dobaviteljem (debet konta 220, 221).

Koeficienti so pomembni za likvidnost in izračuni morajo biti čim večji. S pomočjo koeficientov izračunamo še dneve vezave in izvemo, koliko dni je potrebnih, da se posamezno sredstvo spremeni v drugo pojavno obliko.

V nadaljevanju predstavljamo izračune in komentarje na izmišljenih podatkih.

1. Koeficient obračanja zalog materiala = poraba materiala in surovin) / povprečna

zaloga materiala

Izračun z izmišljenimi podatki:

Koeficient obračanja zalog materiala = 100.000 € / 10.000 € = 10 krat

Dnevi vezave = število dni v letu) / koeficient obračanja

Dnevi vezave = 365 / 10 = 36,5 dni

KOMENTAR:

Zaloga materiala se v enem letu obrne desetkrat, kar pomeni vsakih 36 dni. Prvi dan je, ko material s prevzemnico damo v skladišče, in 36. dan, ko ga z izdajnico predamo v proizvodnjo. Treba je ugotoviti, kakšen material imamo, zakaj ga imamo toliko časa na zalogi in predvsem, kakšni so valutni roki pri dobaviteljih in od kod smo material pripeljali.

2. Koeficient obračanja zalog gotovih proizvodov = stroškovna vrednost prodanih

gotovih proizvodov / povprečna zaloga gotovih proizvodov

Koeficient obračanja zalog gotovih proizvodov = 100.000 € / 10.000 € = 10 krat

Dnevi vezave = število dni v letu) / koeficient obračanja

Dnevi vezave = 365 / 10 = 36,5 dni

KOMENTAR:

Zaloga gotovih proizvodov se v enem letu obrne desetkrat, kar pomeni vsakih 36 dni. Prvi dan je, ko gotove proizvode z izdajnico prenesemo v skladišče, in 36. dan, ko jih prodamo in izdamo račun. Ugotoviti je treba vrsto in način proizvodnje, vrsto proizvodov ter preveriti aktivnosti v prodajni službi.

3. Koeficient obračanja zalog trgovskega blaga = nabavna vrednost prodanega

trgovskega blaga / povprečna zaloga trgovskega blaga

Koeficient obračanja zalog trgovskega blaga = 100.000 € / 10.000 € = 10 krat

Dnevi vezave = število dni v letu) / koeficient obračanja

Dnevi vezave = 365 / 10 = 36,5 dni

KOMENTAR:

Zaloga trgovskega blaga se v enem letu obrne desetkrat, kar pomeni vsakih 36 dni. Prvi dan je, ko trgovsko blago nabavimo in ga z prevzemnico damo v skladišče ali prodajalno, in 36. dan, ko blago prodamo in izdamo račun. Ugotoviti je treba vrsto blaga in preveriti aktivnosti v prodajni službi.

4. Koeficient obračanja terjatev do kupcev = prejemki od kupcev / povprečno stanje

terjatev do kupcev)

Koeficient obračanja terjatev do kupcev = 100.000 € / 10.000 € = 10 krat

Dnevi vezave = število dni v letu) / koeficient obračanja

Dnevi vezave = 365 / 10 = 36,5 dni

KOMENTAR:

Terjatve do kupcev se nam v enem letu obrnejo desetkrat, kar pomeni, da dobimo terjatve plačane povprečno v 36 dneh. Prvi dan je, ko izstavimo račun, in 36. dan, ko dobimo plačilo na TRR. Treba je preveriti valutni rok, ki smo ga dogovorili s kupci, kajti ta izračun nam pove, kdaj dejansko dobimo plačilo, in tako ugotovimo, ali kupci plačujejo v valutnih rokih oz. koliko zamujajo.

5. Koeficient obračanja obveznosti do dobaviteljev = izdatki dobaviteljem / povprečno

stanje obveznosti do dobaviteljev

Koeficient obračanja obveznosti do dobaviteljev = 100.000 € / 10.000 € = 10 krat

Dnevi vezave = število dni v letu) / koeficient obračanja

Dnevi vezave = 365 / 10 = 36,5 dni

KOMENTAR:

Obveznosti do dobaviteljev se nam v enem letu obrnejo desetkrat, kar pomeni, da plačujemo obveznosti povprečno v 36 dneh. Prvi dan je, ko prejmemo račun, in 36. dan, ko izvršimo plačilo s TRR. Treba je preveriti valutni rok, ki smo ga dogovorili z dobavitelji, kajti ta izračun nam pove, kdaj dejansko izvršimo plačilo, in tako ugotovimo, ali plačujemo v valutnih rokih oz. koliko zamujajo. Pomembno je, da sta koeficienta pod točko d in e čim bolj usklajena, saj se tako med seboj financira poslovno in komercialno področje poslovanja.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja