Košarica

02 250 18 00 | info@zfm.si | O nas

Prijava v portal: 

Prijava

Želite podporo?

Pokličite nas: 02 250 18 00

Družabna omrežja

Izplačilo dobička iz d.o.o.

Izplačilo dobička in razdelitev

Izplačilo dobička pri doseganju končnega pozitivnega poslovnega rezultata in njegova razdelitev, predstavlja eno temeljnih pravic družbenikov.

To pravico so si pridobili na podlagi začetnega vložka v podjetje.

Poleg lastnikov podjetja so pri razdelitvi bilančnega dobička udeležene tudi tretje osebe. Gledano s pravnega vidika je osnova za ugotovitev dobička in njegovo nadaljnjo delitev pri nas Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1).

V Zakonu o gospodarskih družbah sta aktualna predvsem 8. poglavje in poglavja, ki opisujejo posamezne oblike gospodarskih družb, kjer so določena tudi pravila glede delitve dobička.

8. poglavje ZGD-1 natančneje določa način oblikovanja bilančnega dobička in njegovo računovodsko izkazovanje.

Preverjanje bonitete

ZGD-1 v primeru d.o.o-ja določa, da družbeniki sami odločajo o uporabi bilančnega dobička, da imajo ti pravico do deleža bilančnega dobička, kot je določeno v letni bilanci, razen seveda v primeru, ko družbena pogodba določa drugače. Določbe v ZGD-1 so dispozitivne narave, zato je mogoče to z družbeno pogodbo urediti tudi drugače.

Tako je npr. za razliko od delniške družbe, kjer ZGD-1 natančno določa vrstni red porabe bilančnega dobička, možno z družbeno pogodbo v družbi z omejeno odgovornostjo vnaprej določiti, kako se bo bilančni dobiček porabil.

V d.o.o. se dobiček lahko porabi tudi za druge namene, kot so npr. pokrivanje prenesene izgube, možno pa je sprejeti tudi odločitev, da se v določenem letu dobiček sploh ne izplača.

Kako se deli po deležih

ZGD-1 predvideva in tudi narekuje, da se dobiček v d.o.o. deli glede na razmerje poslovnih deležev, a je tudi to določbo z družbeno pogodbo mogoče zapeljati v drugačno smer.

Možno je npr. določiti drugačna razmerja med družbeniki pri delitvi dobička ne glede na lastniške deleže, lahko se določi vrstni red poplačila dobička in na koncu se lahko določi tudi posebne pogoje za izplačilo dobička.

Podobno kot pri d.d. se dobiček razdeli na skupščini, kjer so zbrani vsi potrebni podatki o družbenikih, družbi, višini bilančnega dobička, namenjenega razdelitvi, in tudi določba, ki pravi, da se bilančni dobiček v določeni višini sploh ne bo delil.

V določenih primerih se dobiček lahko izplača tudi v vmesnem obdobju, vendar le ob predpostavki, da bo dobiček na koncu tudi ustvarjen. Tudi časovno obdobje razdelitve dobička mora biti razumno.

Če si družbeniki v vmesnem obdobju razdelijo dobiček, ki pa na koncu sploh ni bil ustvarjen, morajo družbeniki te zneske vrniti.

Ob upoštevanju določb ZGD-1 in dosedanje sodne prakse se sicer lahko sklepa, da se sklep o uporabi bilančnega dobička, sprejet na skupščini, lahko izpodbija, in sicer ko je v nasprotju z zakonom ali družbeno pogodbo oziroma ko je omejitev razdelitve čistega dobička posledica zlorabe pravic oziroma ko bi zaradi njega prišlo do kršitve enake obravnave družbenikov.

Če sodišče ugotovi, da so prisotne okoliščine, ki govorijo v korist delitev bilančnega dobička, sodišče tej zahtevi družbenikov tudi ugodi in spremeni sklep skupščine.

Delitev dobička delavcem in drugim

Dobiček družbe je možno razdeliti tudi tretjim osebam, se pravi delavcem, drugi družbi, vendar le po ustrezni pravni poti.

Delitev dobička družbe tretjim osebam je možno urediti z družbeno pogodbo in s sklepom družbenikov o delitvi dobička.

Delavci so lahko upravičeni do izplačila dobička tudi na podlagi Zakona o udeležbi delavcev pri dobičku,

vendar se to v praksi redko uporabi.

Tukaj gre namreč za prostovoljno odločitev, vendar mora v primeru, ko je ta sprejeta, veljati za vse delavce in družbo.

Delitev dobička delavcem in drugim

Lahko pa se posamezni delavec s pisno izjavo kadar koli odpove dobičku, pogodba za delavca pa preneha veljati tudi, če preneha veljati delovno razmerje, in tudi v drugih zakonskih primerih.

Pogodbo se seveda lahko sklene le, če družbena pogodba oziroma statut družbe določa, da se dobiček družbe lahko uporabi za udeležbo delavcev pri dobičku.

Tudi drugim pravnim in fizičnim osebam se lahko izplača del dobička, vendar le, ko je to določeno v družbeni pogodbi in sklepu skupščine o delitvi dobička oziroma ko je podlaga ustrezna pogodba med izplačevalcem in prejemnikom dobička.

ZGD-1 torej omogoča, da vodstvo določene družbe sklene pogodbo o prenosu dobička oziroma druge vrste podjetniške pogodbe, vendar mora k tej svoje soglasje dati tudi skupščina.

Da se takšno pogodbo vpiše v register, mora vodstvo družbe prijaviti vrsto pogodbe ter ime in priimek oziroma firmo sopogodbenika, v situaciji, ko imamo opravka s pogodbo o delnem prenosu dobička, pa tudi dogovor o višini deljenega dobička.

Sami prijavi se priloži pogodbo, ki začne veljati šele s sprejetim sklepom na skupščini drugega sopogodbenika, skupaj z zapisnikom tega sklepa in njegove priloge v izvirniku ali overjenem prepisu. Pogodba začne nato veljati z njenim vpisom v register.

Likvidacija

V primeru likvidacije se razdelitev dobička po Zakonu o dohodnini oziroma Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb ne obravnava kot izplačilo dividende, temveč kot kapitalski dobiček.

V primeru likvidacije in izplačila dobička njenim družbenikom gre za izplačilo, ki predstavlja zmanjšanje družbenikovega lastniškega deleža.

Z davčnega vidika se obravnava dobiček kot dividendo, ki se jo izplača družbenikom.

Kaj so dividende

Za davčne potrebe se po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb kot dividende obravnava tudi naslednje dohodke:

  • vsi dobički, ki so izplačani v povezavi z udeležbo v dobičku izplačevalca,
  • dobiček, rezerve iz dobička, osnovni kapital v delu, ki se je oblikoval iz predhodnega povečanja osnovnega kapitala iz dobička ali rezerv iz dobička, in skrite rezerve izplačevalca, ob prenehanju izplačevalca,
  • izplačilo na podlagi rednega zmanjšanja osnovnega kapitala izplačevalca v delu, ki se je oblikoval iz predhodnega povečanja osnovnega kapitala iz dobička ali rezerv iz dobička,
  • dobiček na podlagi podjetniške pogodbe,
  • prikrito izplačilo dobička,
  • izplačana vrednost pridobljenih lastnih poslovnih deležev, zmanjšana za njihovo emisijsko vrednost in za sorazmerni del kapitalskih rezerv.

Glede na določbe Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb se enako davčno obravnava tako izplačilo dobička lastnikom družbe kot tudi izplačilo tretjim osebam, ki so upravičene do izplačila dobička na podlagi podjetniške pogodbe.

Kadar pa je izplačilo dobička izplačano družbeniku, ki je fizična oseba, se tako izplačano dividendo obravnava po Zakonu o dohodnini kot dohodek iz kapitala.

Predstavlja dohodek, ki je dosežen na podlagi fizične osebe v kapitalu izplačevalca.

Izplačilo dividende je obdavčeno po 25-odstotni stopnji, kar pomeni dokončno obdavčitev brez kasnejšega poračuna na letni ravni.

Dividende torej niso vključene v letno odmero dohodnine.

Če pa je prejemnik izplačila dobička tretja fizična oseba, ki ni zaposlena v podjetju in ni lastniško udeležena, se tako izplačilo dobička obravnava kot drugi dohodek.

Davčna osnova za takšno izplačilo je doseženi dohodek, od tega pa se izračuna in plača akontacijo dohodnine po 25-odstotni stopnji od davčne osnove.

Akontacijo dohodnine izračuna plačnik davka, in sicer kot davčni odtegljaj, če pa izplačevalec ni plačnik davka (kar se zgodi, ko je izplačevalec tuja družba), mora posameznik tak dohodek napovedati sam, in sicer v sedmih dneh, potem, ko davčni organ prejme dohodek (povzeto po Unikum, Nina Orehek, Izplačevanje dobička iz družbe z omejeno odgovornostjo, april 2015).

.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja