Vse o dostopu do informacij javnega značaja za prosilce in zavezance

15 % popust do 31. 7.

Vse o dostopu do informacij javnega značaja za prosilce in zavezance

29,75  - 338,30  (DDV in distribucijski stroški niso všteti v ceno)

Pojasnila, navodila, obrazci in opisi postopkov ter zakoodajnih zahtev

Izberite svojo različico produkta:Clear
  • Opis
  • Koristi
  • Vsebina
  • Aktualno
  • Avtorji
  • Splošni pogoji

Opis

Da ste kot zavezanec dolžni prosilcu (po ZDIJZ) omogočiti dostop do informacij javnega značaja ni nič novega.

Kako pa se zahtevkov lotevate v praksi? A vedno veste kaj storiti, tudi če:

  • informacije nimate,
  • so podatki varovani,
  • so zahtevane informacije nastale pred spremembo zakonodaje (takrat niso imele javnega značaja),
  • so informacije zahtevane v imenu pravnega interesa,
  • gre za dokument v postopku izdelave,
  • gre za izjemo varstva osebnih podatkov,
  • pri postopku nastanejo večji materialni stroški,
  • če zahtevane informacije ne izvirajo iz vašega delovnega področja,
  • če dokument ne obstaja, lahko ga pa relativno enostavno prikličete …

Poznate najnovejšo sodno prakso in izjeme?

Prosilci – ali veste, kako in kdaj lahko dostopate do informacij javnega značaja?

Odgovore na vsa vaša vprašanja imate lahko vedno pri roki – v obliki praktičnega priročnika, nastalega v sodelovanju s strokovnjaki iz urada Informacijskega pooblaščenca.

 

OGLEJTE SI PORTAL 
https://www.e-vop.si/ na katerem se lahko tudi brezplačno registrirate.

Vaše koristi:

  • brezhibno boste obvladali postopke o posredovanju in dostopu do informacij javnega značaja;
  • sistematično in suvereno boste odgovarjali na zahtevke prosilcev;
  • s pomočjo aktualnih odločb informacijske pooblaščenke ter sodno prakso boste brez težav ravnali v skladu z zakonom;
  • dobili boste konkretne napotke in smernice, katere informacije morate razkriti javnosti in katere lahko ostanejo skrivnost;
  • vedeli boste katere storitve lahko zaračunate;
  • izognili se boste sankcijam, ki so lahko posledica zavračanja dostopa do informacij;
  • prosilci boste zagotovo vedeli, kako in kdaj lahko dostopate do informacij javnega značaja!

  1. Predgovor in kazalo vsebine

  2. Pravna ureditev dostopa do informacij javnega značaja

    • Pravna podlaga in opredelitev pojmov
    • Postopek z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja

  3. Izjeme od prosto dostopnih informacij

    • Kdaj in kako zavrniti posredovanje informacij?
    • Delni dostop
    • Test javnega interesa
    • Absolutno javni podatki – izjeme nad izjemami

  4. Obvezno posredovanje informacij v svetovni splet – proaktivna transparentnost

    • Katalog informacij javnega značaja
    • Posredovanje IJZ v svetovni splet
    • Posredovanje IJZ v svetovni splet za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava
    • Centralizirano zbiranje podatkov pri Upravi RS za javna plačila
    • Objava pogodb iz postopkov javnega naročanja, koncesijskega razmerja in javno zasebnega partnerstva
    • Objava podatkov o slabih terjatvah, ki so bile prenesene na DUTB
    • Objava podatkov o slabih terjatvah, ki se vodijo pri bankah

  5. Ponovna uporaba informacij javnega značaja

  6. Primeri obrazcev

  7. Iz teorije v prakso – pogosta vprašanja iz prakse

  8. Informacije za medije (ZMed)

  9. Izjeme po ZDIJZ – sodna praksa

Dostop do dokumentacije iz javnih razpisov po praksi Informacijskega pooblaščenca

Področje javnih razpisov (v nasprotju s področjem javnih naročil) ni sistemsko urejeno z zakonom, ki bi predpisoval tudi pogoje za dostopanje javnosti do dokumentacije. Postopek po ZDIJZ se lahko vodi glede vseh informacij javnega značaja v vseh fazah izvedb javnih razpisov. Pogosto se pojavlja vprašanje uravnoteženja zapovedi po absolutno javnih podatkih o porabi javnih sredstev z drugimi izjemami od prostega dostopa do informacij javnega značaja. Dokumentacije po ZDIJZ in ZUP sta ločena postopka, zato je dobro poznati razmejitev in obseg dokumentacije, do katere lahko dostopajo zainteresirane osebe po navedenih dveh pravnih podlagah.

V praksi obravnavamo primere:

  • vloge prejemnikov sredstev na podlagi javnega razpisa Ministrstva za obrambo RS za sofinanciranje dejavnosti društev ali zvez, ki delujejo v javnem interesu na področju vojnih veteranov,
  • dostop do dokumentov iz občinskih javnih razpisov za financiranje športnih vsebin; dostop do zapisnikov komisije za vrednotenje športnih vsebin,
  • statistike v zvezi s podatki, vezanimi na prejete prijave na Javni razpis za (so)financiranje raziskovalnih projektov,
  • zahteva po seznamu prejemnikov nepovratnih sredstev in ugodnih posojil za obdobje pred letom 2002,
  • zapisnik sej strokovne komisije za uprizoritvene umetnosti za sofinanciranje večletnih programov …

Odločitev Vrhovnega sodišča RS o vloženi reviziji NKBM

Vrhovno sodišče je razsodilo v odmevnem primeru v zvezi z vloženo revizijo NKBM. 11.4.2017 je sklenilo, da še enkrat prekine revizijski postopek in Sodišču EU vprašanje odstopi v predhodno odločanje. To je prvi tovrstni postopek od veljavnosti ZDIJZ.

  • Ali je treba Direktivo IJS, razlagati tako, da nacionalna ureditev lahko dopušča neomejen (absoluten) dostop do vseh podatkov iz avtorskih in svetovalnih pogodb, tudi če so te opredeljene kot poslovna skrivnost, in sicer zgolj za subjekte pod prevladujočim vplivom države, ne pa tudi za ostale zavezance, in ali na razlago vpliva tudi Uredba (EU) št. 575/2013 glede pravil o razkritju, in sicer tako, da dostop do informacij javnega značaja ne more biti obsežnejši, kot so enotna pravila o razkritju po tej Uredbi?
  • Ali je treba Uredbo 575/2013 glede pravil o razkritju v zvezi s poslovanjem bank razlagati tako, da nasprotujejo ureditvi države članice, ki banki, ki je oziroma je bila pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, nalaga razkritje podatkov o sklenjenih pogodbah za svetovalne, odvetniške, avtorske in druge intelektualne storitve, brez vsakršne izjeme in brez možnosti tehtanja med interesi javnosti po dostopu do podatkov in interesom banke po ohranitvi poslovne skrivnosti, če ne gre za primer s čezmejnimi okoliščinami?«

Obravnavamo tudi vprašanja prosilcev in zavezancev iz prakse

  • Ali so glasovnice volitev za predsednika vlade RS informacija javnega značaja?
  • Ali so informacije o proizvajalcu, nazivu ponujenega blaga in kataloški številki izdelkov, ki jih je izbrani ponudnik prijavil na javnem naročanju, prosto dostopne informacije? Ali je »dostopnost« drugačna pri »evidenčnih naročilih«?
  • Ali so informacije v zvezi z upravljanjem premoženja občine prosto dostopne?

Avtorji

Alenka Žaucer

Rodila se je leta 1972 v Ljubljani. Po končani Gimnaziji Ledina se je vpisala na Pravno fakulteto v Ljubljani. Leta 1996 je diplomirala, se zaposlila v pravni službi Zavarovalnice Triglav, d. d., in tam opravila del pripravništva. Preostanek pripravništva je opravila na Višjem sodišču v Ljubljani.  Leta 1998 je z odliko opravila pravniški državni izpit in se ponovno zaposlila v Zavarovalnici Triglav, d. d., OE Ljubljana, na oddelku za zavarovalno pravne zadeve. Tam si je pridobivala izkušnje z odškodninskim pravom. Samostojno je reševala odškodninske zahtevke vseh vrst zavarovanj in zavarovalnico zastopala pred sodišči in arbitražo.  Pri Pooblaščencu je zaposlena od maja 2005, kjer se kot svetovalka ukvarja zlasti z dostopom do informacij javnega značaja.  

mag. Kristina Kotnik Šumah

Rodila se je leta 1977 v Trbovljah. Po zaključku I. gimnazije v Celju se je  vpisala na Pravno fakulteto v Ljubljani. Aprila leta 2002 je z odliko diplomirala z nalogo »Pooblastila v upravnem pravu« pod mentorstvom dr. Mitje Horvata. Leta 2008 je opravila tudi državni pravniški izpit. Leta 2004 se je vpisala na magistrski študij upravnega prava na ljubljanski Pravni fakulteti, kjer nadaljuje svoje izobraževanje. Po diplomi se je zaposlila v Službi Vlade RS za evropske zadeve, kjer je opravila pripravništvo. Po zaključku pripravništva je opravljala delo v Službi za pravne in organizacijske zadeve,  kjer si je pridobiva izkušnje s področja delovnega in upravnega prava. Od maja 2006 je zaposlena pri Informacijskem pooblaščencu.

mag. Sonja Bien Karlovšek

Rodila se je v Mariboru. Po zaključku II. Gimnazije v Mariboru in opravi mednarodne mature se je vpisala na Pravno fakulteto v Ljubljani. V času študija je dve leti opravljala delo svetovalke na področju stanovanjskega prava na Pravnoinformacijskem centru nevladnih organizacij v Ljubljani (PIC). Leta 2000 je diplomirala z nalogo “Ureditev nevladnih organizacij v primerjalnopravnem pogledu” pod mentorstvom dr. Mitje Horvata. Pripravništvo je opravila na Višjem sodišču v Ljubljani. Po opravljenem pravniškem državnem izpitu se je zaposlila na Okrožnem sodišču v Ljubljani, nato pa pri tedanjem Pooblaščencu za dostop do informacij javnega značaja. Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar jo je dne 16. 2. 2006 imenovala za svojo namestnico. Od tedaj se v različnih publikacijah, med drugim tudi v drugem priročniku te založbe (Zasebnost in varovanje osebnih podatkov), loteva tematike, povezane z varstvom zasebnosti in osebnih podatkov ter dostopom do informacij javnega značaja. Leta 2009 se je zaposlila v Zakonodajno-pravni službi Državnega zbora RS, leta 2010 pa opravila magisterij z nalogo Izbrani postopkovni vidiki dostopa do informacij javnega značaja. Aktivno obvlada nemški in angleški jezik, pasivno tudi francoski jezik.

Mojca Prelesnik

Mojca Prelesnik, informacijska pooblaščenka Avtorica strokovnih člankov in soavtorica knjig s področja dostopa do informacij javnega značaja, varstva zasebnosti in osebnih podatkov, predavateljica na številnih izobraževanjih, usposabljanjih in strokovnih konferencah ter srečanjih (s področja širše javne uprave, delovnega prava, inšpekcijskih postopkov, zdravstva, šolstva, arhivov, gospodarstva, itd.) Poleg pravnega znanja ima tudi izkušnje na področju zakonodajnega postopka, managerskega dela, vodstvene in organizacijske sposobnosti s področja dela javne uprave, vodenja in finančnega poslovanja. Z dostopom do informacij javnega značaja se je začela ukvarjati že leta 2002 na Ministrstvu za informacijsko družbo, kjer je sodelovala pri pripravi predloga zakona o dostopu do informacij javnega značaja in bila v času zaposlitve tudi uradna oseba po ZDIJZ. Področje varstva osebnih podatkov je postalo njeno delovno področje leta 2006, ko se je Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja preoblikoval v Informacijskega pooblaščenca in pridobil pristojnost dotedanjega Inšpektorata za varstvo osebnih podatkov pri Ministrstvu za pravosodje. Znanje in izkušnje, pridobljeno v času zaposlitve, najprej na Ministrstvu za informacijsko družbo in nato pri Informacijskem pooblaščencu, je kot generalna sekretarka Državnega zbora lahko še dodatno nadgrajevala v praksi in dobila vpogled v poslovanje kot predstojnica upravljavca številnih zbirk osebnih podatkov in zavezanca za dostop do informacij javnega značaja. Iz letnih poročil po ZDIJZ izhaja, da je Državni zbor v obdobju 2008–2014 izkazal visoko stopnjo dostopnosti do informacij javnega značaja in transparentnega poslovanja. Kot upravljavec zbirk osebnih podatkov je Državni zbor v istem obdobju bistveno izpopolnil in izboljšal zavarovanje zbirk in zaščito osebnih podatkov. Na predlog predsednika republike Boruta Pahorja jo je Državni zbor 4. 7. 2014 izvolil za informacijsko pooblaščenko. Petletni mandat je informacijska pooblaščenka začela 17. 7. 2014.

Splošni pogoji

Ob naročilu poslovne izdaje priročnika boste ob vsaki zakonski ali vsebinski spremembi prejeli posodobitev, katere cena je odvisna od obsega. Dostopne podatke boste prejeli na vaš elektronski naslov. Če posodobitve iz kakršnega koli razloga ne boste sprejeli, jo lahko vrnete v 14 dneh od datuma prejema pošiljke. Takoj ko nam to pisno sporočite, vas bomo odstranili s seznama prejemnikov posodobljenih izdelkov. V primeru pisne odpovedi posodobitvenega servisa založba ne prevzema odgovornosti za aktualnost vsebin in njihovo skladnost z zakonodajo, hkrati pa v tem primeru preneha dostop do novih aktualnih vsebin. Za proračunske porabnike veljajo plačilni pogoji v skladu z zakonodajo o javnih plačilih.

Ob naročilu online izdaje priročnika (letne ali mesečne) pridobite dostop do online priročnika z vsemi posodobitvami in nadgradnjami v obdobju enega leta. Dostopne podatke boste prejeli na vaš elektronski naslov. Dostop se po poteku obdobja samodejno podaljša. V primeru, da tega servisa v prihodnje ne želite več, nam pisno sporočite najmanj 30 dni pred pričetkom novega obdobja. V primeru pisne odpovedi posodobitvenega servisa založba ne prevzema odgovornosti za aktualnost vsebin in njihovo skladnost z zakonodajo, hkrati pa v tem primeru preneha dostop do novih aktualnih vsebin. Za proračunske porabnike veljajo plačilni pogoji v skladu z zakonodajo o javnih plačilih.

Ob naročilu tiskane izdaje priročnika boste ob vsaki zakonski ali vsebinski spremembi prejeli posodobitev, katere cena je odvisna od obsega. Če posodobitve iz kakršnega koli razloga ne boste sprejeli, jo lahko vrnete v 14 dneh od datuma prejema pošiljke. Takoj ko nam to pisno sporočite, vas bomo odstranili s seznama prejemnikov posodobljenih izdelkov. V primeru pisne odpovedi posodobitvenega servisa založba ne prevzema odgovornosti za aktualnost vsebin in njihovo skladnost z zakonodajo.

NE SPREGLEJTE: 20 % popust za mikropodjetja!*

*Navedeni popust se ne sešteva z drugimi popusti, razen s popustom za več udeležencev izobraževanj. Ob naročilu nas opozorite, da ste mikro podjetje in da želite koristiti pripadajoči popust.