Nova gradbena zakonodaja 2018

Aleksandra Velkovrh Barbara Škraba Flis Helena Kovač mag. Marija Bukovec Marovt mag. Tomaž Černe Margita Žaberl, univ. dipl. biol.Matjaž Grilc Saša Galonja

Predstavitev gradbene zakonodaje, strokovna tolmačenja in pojasnila

Izberite svojo različico produkta:Clear
	Online izdaja (letna naročnina – enkratno plačilo)
	Online izdaja (letna naročnina – mesečno plačilo)
	Poslovna izdaja

Opis
Vsebina
Aktualno
Avtorji
Splošni pogoji

Opis

Priročnik NOVA GRADBENA ZAKONODAJA 2018 s portalom vam zagotavlja strokovne in ažurne razlage nove gradbene zakonodaje, ki jih sestavlja gradbeni trojček zakonov in podzakonskimi akti. Posebej so izpostavljene tematike:

Prostorsko načrtovanje po novem ZUreP-2,
zemljiška politika, gradbena parcela in prostorsko informacijskem sistem ( PIS),
postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja za različne vrste gradenj in objektov,
objekti z vplivi na okolje,
načrtovanje, umeščanje in dovoljenja prostorskih ureditev državnega pomena,
obveznosti udeležencev pri gradnji : investorjev, projektantov, izvajalcev in nadzornikov,
vplivi nove zakonodaja na javna naročila,
in tematike iz energetske učinkovitosti ter zdravja pri delu.

OGLEJTE SI PORTAL https://www.e-gradbenik.si/, na katerem se lahko tudi brezplačno registrirate.

Prostorsko načrtovanje po novem Zakonu o urejanju prostora ZUreP-2

Pristojnosti, načela in temeljna pravila urejanja prostora
Prostorsko načrtovanje in prostorski akti
Prehodno obdobje za prilagoditve prostorskih aktov ZUreP-2

Zemljiška politika, gradbena parcela in prostorski informacijski sistem (PIS)

Ukrepi zemljiške politike v ZUreP-2
Prostorski informacijski sistem (PIS)
Prostorski informacijski sistem (PIS) v ZUreP-2

Kako do gradbenega in uporabnega dovoljenja za različne vrste gradenj in objektov

Nova terminologija (novi izrazi in novi pomeni izrazov)
Bistevene zahteve, ki jih morajo izpolnjevati objekti in njihovi normativni dokumenti
Projektna dokumentacija
Informacija o pogojih za pridobivanje gradnje in predodločba
V katerih primerih je potrebno gradbeno dovoljenje in v katerih ne
Postopki izdaje gradbenega dovoljenja za različne vrste gradenj in objektov
Usklajevanje mnenj v postopku izdaje gradbenega dovoljenja
Prijava začetka gradnje
Dopustna odstopanja od gradbenega dovoljenja in način uveljavljanja
Obveznost pridobitve uporabnega dovoljenja
Evidentiranje objektov po uradni dolžnosti
Legalizacije gradenj, izvedenih pred uveljavitvijo zakona
Legalizacije po Gradbenem zakonu
Pravila v prehodnem obdobju
E-poslovanje

Objekti z vplivi na okolje

Zakonodaja
Predhodni postopek
Integralni postopek izdaje gradbenega dovoljenja za objekte z vplivi na okolje
Združevanje postopkov – predvideno z (osnutkom) Zakona o varstvu okolja (ZVO-2)

Načrtovanje, umeščanje in dovoljenje prostorskih ureditev državnega pomena

Zakonodaja
Ureditve in objekti državnega pomena
Postopek državnega prostorskega načrtovanja
Skupni del postopka državnega prostorskega načrtovanja
Nadaljevanje postopka priprave in sprejetja DNP
Nadaljevanje priprave po združenem postopku načrtovanja in dovoljenja
Prevlada javne koristi
Dopustne dodatne prostorske ureditev v območju prostorske ureditve državnega pomena
Načrtovanje prostorskih ureditev skupnega pomena

Kdo lahko projektira, nadzoruje in izvaja gradnjo, izvaja geodestske storitve in dejavnost ter prostorsko
načrtuje

Prenovljeni pogoji za opravljanje dejavnosti gradbeništva in arhitekturne ter inženirske dejavnosti
Pregled nalog in obveznosti investitorja, projektanta, nadzornika in izvajalca
Nova opredelitev zavarovanja odgovornosti gospodarskega subjekta, ki opravlja arh.in inž.dejavnost
Novi regulirani poklici na področju graditve objektov in pogoji za dostop do njih
Načini opravljanja reguliranega poklica
Poklicne naloge vsakega reguliranega poklica
Stalno poklicno usposabljanje pooblaščenih arhitektov in inženirjev
Strokovni nadzor zbornic nad reguliranimi poklici
Ohranitev pridobljenih pooblastil in pravila v prehodnem obdobju prehodnem obdobju

Vpliv nove gradbene zakonodaje na javna naročila

Prenos direktiv
Javni interes
Izjeme od uporabe Gradbenega zakona
Pogoji za sodelovanje v postopkih javnih naročil
Uredba o zelenem javnem naročanju gradenj za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje
Priporočila naročniku pri javnih razpisih gradenj

VSEBINA PORTALA

Gradbeništvo

Aktualno ; najnovejše zakonodajne novosti, članki, pojasnila in povzetki državnih institucij
Inšpekcijski nadzor
Pravilniki in uredbe

Energetska učinkovitost

Energetska izkaznica stavbe
Od teorije k praksi
Spodbude EKO SKLADA
Akcijski načrt za nič energijske stavbe

Varnost in zdravje pri delu

Gradnja in večja vzdrževalna dela
Zahteve za varnost in zdravje na gradbiščih
Imenovanje koordinatorjev, prijava gradbišča
Varnostni načrt

Napotki strokovnjakov

Zakonodaja

Povezave do vseh zakonskih in podzakonskih aktov s področij

Povezava do institucij

Vzorci

Vprašanja in odgovori

Pripomočki

Tabela: Energijski kazalniki stavbe
Brošura: Plačam kolikor porabim

Video posnetek

Elektronsko javno naročanje in oddaja ponudb – uporaba portala e-JN

PODROBNO: Gradbeni odpadki

Gradbeni odpadki so odpadki ki nastajajo pri gradbenih delih zaradi gradnje, rekonstrukcije, adaptacije, obnove ali odstranitve objekta. Ustrezno ravnanje z gradbenimi odpadki je pomembno in je odsev učinkovitega ravnanja z viri v širši družbi. Slovenija je z Uredbo o odpadkih ( Ur.l. RS, št. 37/2015, 69/2015) določila posebne zahteve za odpadke, ki nastajajo pri gradbenih delih. Ena od osnovnih zahtev za gradbene objekte je trajnostna raba naravnih virov, ki določa da morajo biti gradbeni objekti načrtovani, grajeni in zrušeni tako, da je raba naravnih virov trajnostna.

V novem prispevku pojasnjujemo:

obveznosti investitorja in načrt gos-podarjenja z gradbenimi odpadki,
kako pravilno ravnati, ko investitor pooblasti izvajalca, da v njegovem imenu oddaja gradbene odpadke,
katere so obveznosti zbiralca in predelovalca gradbenih odpadkov in
Uredbo o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov ( Ur.l.št. 34/08, 61/11).

Predstavlja Mirko Šprincer

AKTUALNO: Uredba o zelenem javnem naročanju gradenj za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje

Namen Uredbe 2017 je zmanjšati negativen vpliv na okolje z javnim naročanjem okoljsko manj obremenjujočega blaga, storitev in gradenj.

Podrobneje pojasnjujemo okoljske vidike gradenj iz prvega odstavka 6. člena Uredbe: energijska učinkovitost, ponovna raba vode, preprečevanje nevarnosti za zdravje in ponovna raba sekundarnih surovin.

Predstavlja Vojko Maksimčuk

Avtorji

Aleksandra Velkovrh

Aleksandra Velkovrh, dipl. gr. ing. spec. javn. uprav. Poklicno pot je začela kot gradbena inženirka na gradbiščih, nato je bila na občini svetovalka župana za okolje in prostor, bila je gradbena inšpektorica, vodila je medobčinski inšpektorat, vodila je kabinet na Generalnem sekretariatu Vlade RS, izvajala investicije na Ministrstvu za pravosodje, vodila Inšpektorat RS za okolje in prostor, sedaj je gradbena inšpektorica. Je predavateljica, avtorica Priročnika za gradbene izvajalce, več člankov na temo nove zakonodaje in soavtorica dveh knjig s področja nove gradbene zakonodaje.

Barbara Škraba Flis

Mag. BARBARA ŠKRABA FLIS, univ. dipl. inž. grad., je diplomirala in magistrirala na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Leta 1998 je opravila strokovni izpit s področja graditve objektov in postala pooblaščeni inženir. Kot svetovalka in kasneje pomočnica direktorja projekta za avtoceste je delovala v letih od 1996 do 2002 v Družbi za državne ceste. Od leta 2002 je generalna sekretarka Inženirske zbornice Slovenije in urednica zbornične revije NOVO. Aktivna je v Evropskem svetu inženirskih zbornic. Strokovno delo obsega predvsem gradbeno, poklicno, prostorsko in javno naročniško zakonodajo kot tudi področje trajnostne gradnje. Je članica izpitne komisije za strokovne izpite s področja graditve objektov in sicer za področje prostorske in gradbene zakonodaje ter zbornične ureditve. Od leta 2014 je certificiran strokovnjak za trajnostno gradnjo po nemškem sistemu DGNB. Je urednica in soavtorica Smernice za naročila javnih gradenj (2011, IZS, ZAPS, GZS, GI ZRMK, ZAG). Z Ministrstvom za javno upravo je tesno sodelovala pri pripravi Smernic za javno naročanje arhitekturnih in inženirskih storitev (2016). Kot predstavnica Inženirske zbornice Slovenije je bila aktivno vpeta v pripravo Gradbenega zakona in Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti. O njih piše in ju tudi predstavlja.

Helena Kovač

Helena Kovač je pooblaščena arhitektka s 25 letnimi izkušnjami pri odgovornem projektiranju, vodenju projektantske skupine in vodenju gospodarske družbe GEOPLAN d.o.o. Ob delu v projektantski praksi že od leta 2006 sodeluje z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije, predvsem na področju zakonodaje ter dobre arhitekturne prakse. V procesu sprejemanja nove prostorsko gradbene zakonodaje je tvorno sodelovala kot komisarka za zakonodajo pri ZAPS. Načela trajnostne in nizkoenergijske gradnje dosledno prenaša v projektantsko prakso. Stalno se izobražuje na področju trajnostne in skoraj nič energijske gradnje (licenca za izdelavo energetskih izkaznic, DGNB consultant, Prof / Trac trainer). V preteklem mandatu je bila članica Strokovnega sveta za energetsko učinkovitost stavb pri ministrstvu za infrastrukturo RS.

mag. Marija Bukovec Marovt

Diplomirala je na pravni fakulteti v Ljubljani, kjer je tudi magistrirala s področja civilnega in gospodarskega prava. V preteklosti je delala kot svetovalka Državnega zbora, direktorica pravnega sektorja v KD GROUP d.d., družbi za upravljanje investicijskih skladov Ljubljana. Od 1999 do 2004 je bila predsednica Državne revizijske komisije. Po končanem petletnem mandatu predsednice, dela kot odvetnica, specializirana za gospodarsko pravo, predvsem pa dela na področju javnih naročil in reviziji postopkov. Je tudi sodno izvedenka za področje pravo – javna naročila. Je soavtorica komentarja Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja, urednica in soavtorica knjige Novosti v zakonu o javnem naročanju, urednica in soavtorica knjige Zakon o javnem naročanju ZJN-3, ter soavtorica Zbirke odločitev Državne revizijske komisije. Sicer pa predavateljica in avtorica nekaterih člankov iz tega področja in izpraševalka pri pravniških državnih izpitih za področje gospodarsko pravo.

mag. Tomaž Černe

Tomaž Černe je diplomiral na prostorski smeri geodezije na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo leta 2001 ter na isti fakulteti leta 2009 pridobil naziv magister znanosti komunalne smeri gradbeništva. Od leta 2001 je zaposlen v podjetju IGEA d.o.o., kjer vodi projekte s področja urejanja prostora, urbane ekonomike, zemljiške politike ter investicijskega inženiringa za javni in zasebni sektor. Od leta 2006 do 2012 je bil asistent na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo (FGG) na področju komunalnega gospodarstva, urbane ekonomike in urejanja prostora in na teh področjih še vedno sodeluje s fakulteto kot vabljeni predavatelj, ki prenaša praktične izkušnje v študijski proces. Trenutno je tudi predavatelj višje šole za predmete Urbanizem, Varstvo okolja in zakonodaja ter Okoljske dajatve in financiranje. Od leta 2006 je predsednik Sekcije za urejanje prostora pri Zvezi geodetov Slovenije. Je predstavnik Zveze geodetov Slovenije v partnerstvu Odgovorno do prostora! in od leta 2014 tudi koordinator partnerstva. Z Inženirsko zbornico Slovenije sodeluje na področjih povezanih z urejanjem prostora in zemljiško politiko.

Margita Žaberl, univ. dipl. biol.

Margita Žaberl, univ. dipl. biol., je diplomirala leta 2000 na Biotehniški fakulteti na Oddelku za biologijo. Od takrat naprej se profesionalno ukvarja s področjem varstva okolja, konkretneje s presojami vplivov na okolje in pripravo dokumentacije za različne tipe okoljevarstvenih soglasij in dovoljenj. Kot vodja projekta priprave okoljskega dela dokumentacije sodeluje pri številnih zahtevnih projektih tako za objekte državnega pomena kot tudi druge okoljsko zahtevne posege. Pozna zakonodajo in upravne postopke na področju varstva okolja in prostorskega načrtovanja. Dolgoletne izkušnje na tem področju se odražajo v njenem širokem vpogledu v zakonodajne zahteve in številnih primerih iz prakse.

Matjaž Grilc

Matjaž Grilc je univ. dipl. inž. geod. in že 25 let vodi družbo Digi data d.o.o., ki je specializirana za izvajanje projektov na področju nepremičninskih evidenc in prostora. Je projektni vodja in svetovalec največjih (tudi državnih) projektov vzpostavitve, modernizacije oz. vzdrževanja nepremičninskih evidenc. V zadnjih letih se je skupaj s sodelavci specializiral za izvajanje geoinformacijske podpore velikim lastnikom nepremičnin, lokalnim skupnostim in lastnikom državnega premoženja na področjih zakonodaje, nepremičninskih evidenc, prostorskih evidenc in zemljiške politike. Je dolgoletni član vodstev Matične sekcije geodetov na IZS, Odgovorno do Prostora! in GIZ Geodetskih izvajalcev.

Saša Galonja

Leta 1992 je diplomiral na Fakulteti za arhitekturo. Leta 1995 se je zaposlil na Občini Grosuplje in tam večino časa delal kot vodja Oddelka za prostor. Od leta 2000 je zaposlen na Ministrstvu RS za okolje in prostor, kjer v Sektorju za graditev skrbi za pripravo gradbenih tehničnih predpisov. Sodeloval je pri pripravi podzakonskih aktov, s katerimi se v slovenski pravni red prenaša direktiva o gradbenih proizvodih, v času pristopnih pogajanj Slovenije za pridružitev Evropski uniji je sodeloval pri priznavanju poklicnih kvalifikacij slovenskih arhitektov in inženirjev. Sodeloval je pri prenovi osnovne gradbene zakonodaje in pri zakonodaji o priznavanju poklicnih kvalifikacij gradbenih poklicev. Zadolžen je bil za prenos tehničnega dela prenovljene direktive o energetski učinkovitosti stavb, ki je v juniju 2010 privedel do objave novega Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah in spremljajoče tehnične smernice za graditev. Je član skupščine Slovenskega inštituta za standardizacijo in nekaterih tehničnih delovnih teles na SIST, član medresorskih delovnih skupin, vodi požarni odbor in je namestnik vodje Strokovnega sveta za učinkovito rabo energije v stavbah. Sodeloval je tudi pri pripravi novega gradbenega zakona GZ in podzakonskih aktov, ki je v veljavi od 1. 6. 2018.

Splošni pogoji

Ob naročilu poslovne izdaje priročnika boste ob vsaki zakonski ali vsebinski spremembi prejeli posodobitev, katere cena je odvisna od obsega. Dostopne podatke boste prejeli na vaš elektronski naslov. Če posodobitve iz kakršnega koli razloga ne boste sprejeli, jo lahko vrnete v 14 dneh od datuma prejema pošiljke. Takoj ko nam to pisno sporočite, vas bomo odstranili s seznama prejemnikov posodobljenih izdelkov. V primeru pisne odpovedi posodobitvenega servisa založba ne prevzema odgovornosti za aktualnost vsebin in njihovo skladnost z zakonodajo, hkrati pa v tem primeru preneha dostop do novih aktualnih vsebin. Za proračunske porabnike veljajo plačilni pogoji v skladu z zakonodajo o javnih plačilih.

Ob naročilu online izdaje priročnika (letne ali mesečne) pridobite dostop do online priročnika z vsemi posodobitvami in nadgradnjami v obdobju enega leta. Dostopne podatke boste prejeli na vaš elektronski naslov. Dostop se po poteku obdobja samodejno podaljša. V primeru, da tega servisa v prihodnje ne želite več, nam pisno sporočite najmanj 30 dni pred pričetkom novega obdobja. V primeru pisne odpovedi posodobitvenega servisa založba ne prevzema odgovornosti za aktualnost vsebin in njihovo skladnost z zakonodajo, hkrati pa v tem primeru preneha dostop do novih aktualnih vsebin. Za proračunske porabnike veljajo plačilni pogoji v skladu z zakonodajo o javnih plačilih.

NE SPREGLEJTE: 20 % popust za mikropodjetja!*

*Navedeni popust se ne sešteva z drugimi popusti, razen s popustom za več udeležencev izobraževanj. Ob naročilu nas opozorite, da ste mikro podjetje in da želite koristiti pripadajoči popust.