Delo z otroki s posebnimi potrebami, učnimi težavami in posebej nadarjenimi učenci

Delo z otroki s posebnimi potrebami, učnimi težavami in posebej nadarjenimi učenci

Praktično gradivo s strokovnimi napotki in konkretnimi primeri dejavnosti

Izberite svojo različico produkta:Clear
  • Opis
  • Koristi
  • Vsebina
  • Aktualno
  • Avtorji
  • Splošni pogoji

Opis

Vaša aktivna vloga za uspešno inkluzijo otrok s posebnimi potrebami je neprecenljiva. A učinkovita delo s temi otroki zahteva visoko stopnjo odgovornosti, pripravo obsežne dokumentacije, strokovno praktično delo z učenci ter načrtno spremljanje otrokovega razvoja in učinkov ustrezne pomoči.

Da lahko svoje delo opravljate kvalitetno in strokovno, si morate zagotoviti informacije, strokovne napotke in pripomočke, ki jih za delo s to posebno skupino otrok nujno potrebujete. Le tako se lahko tem otrokom in mladostnikom pravilno posvetite ter jim pomagate pri premagovanju ovir, s katerimi se srečujejo. Zato smo na podlagi pobud strokovnih delavcev in v sodelovanju s priznanimi strokovnjaki za vas pripravili praktično gradivo, s pomočjo katerega se lahko takoj lotite konkretnega individualnega dela z otroci s posebnimi potrebami.


Praktični priročnik in priloženo vzorci vas po korakih vodita skozi konkretno obravnavo in vam omogočata:

  • Podrobno poznavanje posameznih skupin otrok s posebnimi potrebami in učnimi težavami ter posebej nadarjenih učencev.
  • Celovit pregled nad vašimi dolžnostmi in obveznostmi na podlagi jasne razlage najnovejše zakonodaje in strokovnih usmeritev za delo.
  • Ustrezno in strokovno načrtovanje dejavnosti s pomočjo primerov dobre poučevalne prakse otrok, s podrobno razlago dejavnosti, navodili za delo in posebnostmi.
  • Strokovno in kakovostno premagovanje primanjkljajev in razvijanje sposobnosti otrok s posebnimi potrebami ob uporabi dodanih nalog, vaj in učnih pripomočkov.

 

6 nasvetov za pogovor z osebo, ki jeclja


Kako pa je z delom s posebej nadarjenimi otroki?

Priročnik vam ponuja tudi izhodišča za odkrivanje nadarjenih otrok in delo z nadarjenimi učenci. Vsebuje opis pripomočkov in prilagoditev, izdelavo individualiziranega programa in primere iz prakse, kako njihove potenciale primerno razvijati.

Priročnik je zasnovan tako, da vam hkrati zagotavlja:

  • zakonske podlage in strokovne napotke za delo in
  • praktično gradivo s primeri dejavnosti, prilagojene vaje, naloge in didaktične pripomočke za različne starosti in stopnje motenj …

PRIROČNIK

Zakonodaja na področju vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami

  • Otroci s posebnimi potrebami
  • Vrste programov
  • Usmerjanje otrok s posebnimi potrebami
  • Opis bistvenih sprememb na področju usmerjanja otrok s posebnimi potrebami
  • Izvajanje pravic otrok s posebnimi potrebami
  • Izobraževanje učencev s posebnimi potrebami na domu
  • Skrb za socialno vključevanje ter razvijanje življenjske odpornosti in prožnosti (rezilientnosti) otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami v procesu uresničevanja individualiziranega programa
  • Ocenjevanje znanja in prilagoditve v programih s prilagojenim izvajanjem
  • Vključevanje otroka s posebnimi potrebami v razred
  • Sprejetje Zakona o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami (ZOPOPP)
  • Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o preprečevanju nasilja v družini
  • Svetovalna storitev kot ena od vrst dodatne strokovne pomoči
  • Spremljevalci otrok s posebnimi potrebami
  • Novosti Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov za otroke s posebnimi potrebami

Slepi in slabovidni otroci

  • Strokovne in zakonske razlage
  • Opredelitev skupine slepih in slabovidnih otrok
  • Prilagoditve vzgojno-izobraževalnega procesa za slepe oz. slabovidne
  • Didaktično-metodične prilagoditve pouka
  • Dodatna strokovna pomoč za slepe in slabovidne
  • Timsko delo in sodelovanje s starši
  • Primeri dobre prakse
  • Ustanove, ki pokrivajo področje izobraževanja in usposabljanja slepih in slabovidnih
  • Primeri dejavnosti

Gluhi in naglušni otroci

  • Opis in značilnosti gluhih in naglušnih otrok
  • Tehnični pripomočki
  • Vključevanje otroka z okvaro sluha v vzgojno-izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo
  • Dodatna strokovna pomoč
  • Sodelovanje s starši
  • Izdelava individualiziranega programa za gluhega oz. naglušnega učenca
  • Poklicna orientacija gluhih oz. naglušnih
  • Izobraževalne ustanove za gluhe in naglušne

Otroci z govorno-jezikovnimi motnjami

  • Strokovne in zakonske razlage
  • Opredelitev motnje
  • Osnovne značilnosti otrok z govorno-jezikovnimi motnjami
  • Prilagojeno izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov za otroke z GJM
  • Individualizirani programi (IP)
  • Globalna ocena otrokovega funkcioniranja
  • Prilagoditve v individualiziranem programu
  • Cilji v individualiziranem programu
  • Dodatna strokovna pomoč (DSP)
  • Evalvacija individualiziranega programa
  • Sodelovanje s starši
  • Selektivni mutizem
  • Primeri dejavnosti
  • Komunikacijske in govorno-jezikovne motnje
  • Razvoj fonoloških veščin, vpliv na razvoj jezika, branja in pisanja
  • Otroci z govornimi motnjami

Gibalno ovirani otroci

  • Opis značilnosti gibalno oviranih otrok
  • Opis potrebnih pripomočkov in prilagoditev v procesu vzgoje in izobraževanja gibalno oviranih ter praktični napotki za prilagoditve programa
  • Dodatna strokovna pomoč (DSP)
  • Timsko delo in sodelovanje s starši
  • Primer dobre prakse
  • Ustanove, ki se ukvarjajo z gibalno-oviranim otrokom
  • Športna vzgoja za učence s težavami na področju gibanj
  • Podporna tehnologija
  • Gibalne dejavnosti gibalno oviranih otrok v predšolskem obdobju

Otroci z dolgotrajno boleznijo

  • Opis iz značilnosti otrok z dolgotrajno boleznijo
  • Usmerjanje, dodatna strokovna pomoč, učna pomoč
  • Opis potrebnih pripomočkov in prilagoditev v procesu vzgoje in izobraževanja bolnega otroka
  • Vprašanja iz prakse

Otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja

  • Strokovne in zakonske razlage
  • Definicja
  • Specifične učne težave kot nadredni pojem PPPU
  • Prepoznavanje otrok s PPPU
  • Posebne vzgojno-izobraževalne potrebe otrok s PPPU
  • Ocenjevanje znanja in prilagoditve
  • Podskupine primanjkljajev
  • Primeri dejavnosti

Otroci z učnimi težavami

  • Strokovne in zakonske razlage
  • Definicija pojma
  • Osnovne oblike pomoči
  • Podskupine učnih težav
  • Splošne in specifične učne težave
  • Petstopenjski model pomoči
  • Izvirni delovni projekt pomoči (IDPP)
  • Učenci z učnimi težavami zaradi motnje pozornosti in hiperaktivnosti
  • Učne težave pri učencih, ki počasneje usvajajo znanje
  • Koncept timskega soustvarjanja pri delu z učenci z učnimi težavami
  • Primeri dejavnosti
  • Dejavnosti za razvoj usmerjene pozornosti
  • Pomoč otrokom z ADHD in motnjami branja in pisanja (disleksijo)
  • Pomoč otrokom z govorno-jezikovnimi težavami ter motnjami branja in pisanja (disleksijo)

Otroci s čustvenimi, vedenjskimi in socialnimi težavami

  • Izhodišča za razumevanje čustvenih, vedenjskih in socialnih težav
  • Odnos: čigav problem so otrokove čustvene, vedenjske in socialne težave?
  • Soočanje s čustvenimi, vedenjskimi in socialnimi težavami
  • Timsko sodelovanje: vztrajnost in odgovornost
  • Nekatere metode za podporo učencem s težavami
  • Dodatna strokovna pomoč
  • Kako učinkovito reševati moteče oblike vedenja otrok s težavami v socialnem prilagajanju
  • Kako v vrtcu o čustvih in njihovem doživljanju ter sprejemanju
  • Čustveni razvoj
  • Vrednote v družini – vrednote staršev in vrednote otrok

Posebej nadarjeni otroci

  • Kako delati z nadarjenimi učenci
  • Prilagajanje pouka in ustvarjanje primernega učnega okolja za nadarjene učence
  • Oblikovanje individualiziranega programa za nadarjene učence
  • Primeri dobre prakse
  • Timsko delo in sodelovanje s starši
  • Primeri dobre prakse
  • Odkrivanje talentov v športu

Otroci z motnjami v duševnem razvoju

  • Opredelitev in značilnosti otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju
  • Vzgoja in izobraževanje otrok z lažjo MDR

Otroci z avtističnimi motnjami

  • Uvod
  • Začetki sistemskega urejanja področja avtizma v Sloveniji ter novosti v vzgoji in izobraževanju
  • Opredelitev avtizma
  • Značilnosti otrok z avtističnimi motnjami
  • Splošna priporočila za delo z otroki z avtističnimi motnjami
  • Individualizirani program vzgoje in izobraževanja
  • Vzgojno‑izobraževalne institucije in programi, kamor se vključujejo otroci z avtističnimi motnjami
  • Viri in literatura
  • Načini, strategije in metode dela z otroki z avtističnimi motnjami
  • Kako prepoznati otroka z avtističnimi motnjami?
  • Učenje otrok z avtističnimi motnjami emocionalno-socialnih veščin
  • Komunikacija pri otrocih z avtističnimi motnjami

Iz prakse v prakso

  • Vključevanje terapevtskega psa v vzgojno-izobraževalno delo z osebami s posebnimi potrebami
  • Kako lahko s pomočjo terapevtskega psa izvajamo vzgojno-izobraževalne dejavnosti

UPORABNI DOKUMENTI

  • Zbirka nalog, vaj, prilog in didaktičnih pripomočkov za uspešno delo
  • Praktični vzorci in modeli za izdelavo individualiziranih programov in izvirnih načrtov pomoči Obrazci za takojšnjo uporabo (vabila, izjave staršev, soglasja)
  • Izvirni delovni projekt pomoči (dnevnik, sklepna evalvacijska ocena, evalvacijsko poročilo, načrt drugih izvajalcev, učenčev prispevek)
  • Napotki za prilagajanje pisnih preizkusov znanja, preverjanje poslušanja, pripomočki za slepe in slabovidne, vaje za gibalno ovirane otroke, mejniki v govorno-jezikovnem razvoju …
  • Zbirka vseh pomembnih pravnih predpisov
  • In še več!

TEMA MESECA:

Zgodnja obravnava in nova zakonodaja o celostni obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami Zakon o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami je začel veljati s 1. 1. 2019. Namen zakona je pomoč nuditi celotni družini, saj je le-ta osnovno okolje otrokovega razvoja. Tako povzemamo:

  • sistem zgodnje obravnave predšolskih otrok po zakonodaji;
  • katere so storitve zgodnje obravnave;
  • kako je sestavljen multidisciplinarni tim in kakšna je njegova naloga;
  • kaj naj vsebuje individualni načrt pomoči družini;
  • kako poteka pomoč pred vključitvijo v vrtec;
  • kako so organizirani centri za zgodnjo obravnavo ter mreža centrov;
  • kako bi bil organiziran notranji tim v vrtcu ter kakšni bi bili normativi;
  • kakšne bi bile naloge strokovnega delavca za nudenje zgodnje pomoči;
  • kako bi bil urejen prehod v izobraževanje …

POMEMBNO:

Učinkovite strategije učenja tujega jezika pri disleksiji (mag. Alenka Zupančič Danko)

Učenci/dijaki z disleksijo imajo še posebej veliko težav pri učenju tujega jezika. Tako avtorica mag. Alenka Zupančič Danko predstavlja priporočila za otoke, ki imajo težave pri učenju angleščine zaradi disleksije ali katere druge oblike učnih težav. Prispevek je sestavljen iz dveh delov:

  • prvi del je namenjen otrokom in mladostnikom in je kot kažipot skozi učenje,
  • drugi del vsebuje priporočila in nekaj napotkov učiteljem, prostovoljcem, tutorjem in staršem, da bodo lahko otrokom čim učinkoviteje pomagali in jih podpirali pri razvoju samostojnega učenja angleščine.

UPORABNO:

Novosti novega Družinskega zakonika v praksi vrtce in šol (mag. Domen Petelin)

Novi Družinski zakonik se je začel uporabljati s 15. aprilom 2019 zato avtor mag. Domen Petelin predstavlja spremembe, ki bodo pomembne za ravnatelje in svetovalne delavce slovenskih vrtcev in šol, ter pojasnjuje temeljno usmeritev nove družinske politike pri nas.

NE SPREGLEJTE:

Novi praktični vzorci na zgoščenki:

  • Novi vzorci dokumentacije v postopku usmerjanja in strategije učenja tujega jezika pri disleksiji.

Avtorji

Alen Kofol

Alen Kofol  je diplomiral na Pedagoški fakulteti v Ljubljani  na temo pravic otrok z motnjami v duševnem razvoju. Prvič se je redno zaposlil na Zavodu za usposabljanje Janeza Levca kot vzgojitelj in bil med tem časom tudi glavni tajnik Društva defektologov Slovenije. Pozneje je svojo profesionalno pot nadaljeval na Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani. Največji del poklicne poti je bil zaposlen kot ravnatelj šole na OŠ Poldeta Stražišarja Jesenice, kjer je z različnimi inovativnimi projekti izboljševal pogoje življenja otrok s posebnimi potrebami tako v šoli kot v njihovem domačem okolju. V tem času  je postal tudi predsednik Združenja ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije. V letu 2012 se je kot generalni direktor direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo, zaposlil na Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, kjer je sodeloval pri zahtevni pripravi sprememb šolske zakonodaje. V tem času je bil tudi vodja delovne skupine za pripravo razvojnega načrtovanja v okviru ESS-sredstev za novo programsko obdobje 2014–2020 ter član številnih delovnih razvojnih skupin. Trenutno je zaposlen na Inšpektoratu RS za šolstvo in šport kot inšpektor svetnik ter predstavnik Slovenije v Evropski agenciji za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami in inkluzivno izobraževanje. Aktivno sodeluje v različnih projektih, odborih, razvojnih timih, komisijah in svetih zavodov na nacionalni in mednarodni ravni.

Alenka Klinc

Študij je končala na Pedagoški fakulteti v Ljubljani in si pridobila naziv profesorice defektologije za osebe z motnjami v duševnem, telesnem in gibalnem razvoju. Prve izkušnje z bolnimi otroki je pridobila v Centru za zdravljenje otrok v Šentvidu pri Stični. Profesionalno in osebno rast je nadaljevala na Osnovni šoli Ledina, v bolnišničnih šolskih oddelkih, ter na Kliniki za hematologijo in onkologijo Pediatrične klinike v Ljubljani, kjer je razvijala modele učenja in poučevanja z najtežje bolnimi otroki in mladostniki. Pri načrtovanju in izvajanju ustrezne vzgojno-izobraževalne pomoči ter podpore bolnemu otroku je sledila otrokovemu zdravstvenemu stanju in počutju ter vplivu bolezni in zdravljenja na učno funkcioniranje otroka. Zato je sodelovala v različnih strokovnih timih s strokovnjaki z različnih področij. V bolnišničnem okolju je skušala s prilagojenimi metodami dela ustvariti čim bolj prijetno okolje, ki bi pozitivno vplivalo na počutje bolnih otrok.  Kot strokovna članica področne skupine  za otroke s posebnimi potrebami je sooblikovala navodila za vzgojno-izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo za delo z dolgotrajno bolnimi učenci. Z aktivnim prispevkom je sodelovala v inovacijskem projektu z naslovom Šolanje na daljavo.  Bogato strokovno znanje in dolgoletne izkušnje z dolgotrajno bolnimi otroki so ji kot predsednici komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami na Zavodu RS za šolstvo v veliko pomoč pri vodenju tega organa. Načrtuje, organizira in vodi senate na Pediatrični kliniki v Ljubljani in v Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje v Kamniku. O delu, izkušnjah in dosežkih pri delu z bolnimi otroki seznanja tudi širšo strokovno javnost na seminarjih in mednarodnih konferencah. Uspešno svetuje in sodeluje tako s starši kot tudi s strokovnimi delavci v vzgojno-izobraževalnih ustanovah in prenaša svoje znanje drugim.

Alenka Werdonig

Alenka Werdonig je kot svetovalna delavka zaposlena na Centru za sluh in govor Maribor (CSGM) od 1991. leta. Od leta 1996 je članica diagnostično-rehabilitacijskega tima za polžev vsadek, ki deluje v okviru CSGM. Bila je članica projektne skupine, ki je v letih 1996–2004 izvajala projekt z naslovom Integracija gluhih in naglušnih učencev v redne oblike izobraževanja. Od leta 2000 predava o prilagoditvah za gluhe in naglušne otroke vzgojiteljem, učiteljem in drugim strokovnim delavcem, sodeluje na delavnicah permanentnega strokovnega izobraževanja za učitelje gluhih in naglušnih otrok ter na delavnicah za starše gluhih in naglušnih otrok. Aktivno je sodelovala tudi pri organizaciji štirih mednarodnih posvetov o rehabilitaciji oseb s polževim vsadkom. Je soavtorica Priročnika za delo z gluhimi in naglušnimi otroki, ki je izšel leta 2010 pri založbi ZRS[.

Barbara Korošec

Barbara Korošec, prof. def. logoped Kot logopedinja je zaposlena na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije - Soča, Klinika za fizikalno medicino in rehabilitacijo. Študij je končala na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Pod okriljem Katedre za otorinolaringologijo opravlja specializacijo iz klinične logopedije. Sodeluje v strokovnem rehabilitacijskem timu na oddelku za (re)habilitacijo otrok. Ožje področje njenega dela zajema individualno delo z otroki, ki imajo prirojeno ali pridobljeno govorno jezikovno motnjo. Največ pozornosti namenja zgodnji obravnavi otrok z motnjo v razvoju, po nezgodni možganski poškodbi, razvijanju zgodnjih komunikacijskih veščin in pridruženimi težavami na področju hranjenja ter svetovanju staršem. Pri svojem delu veliko pozornosti namenja razvijanju nadomestnih strategij komunikacije pri otroku s težjo ali težko govorno jezikovno motnjo. Vseskozi nadgrajuje svoje znanje s področja nadomestne in dopolnilne komunikacije, kjer se srečuje z različno tehnologijo iz področja pripomočkov za nadomestno in dopolnilno komunikacijo. Vključuje se v prilagajanje učno vzgojnega dela otrok z govorno jezikovno motnjo in motnjo branja in pisanja na oddelku za (re)habilitacijo otrok, kjer sodeluje s člani Bolnišnične osnovne šole. Ob zaključku obravnave otrok sodeluje pri prenosih prilagojenega učno vzgojnega programa v domače okolje in matične šole. Od leta 2005 deluje kot članica in predsednica senata Komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami v Ljubljani 7.

Biserka Lep

Biserka Lep je na mariborski enoti Zavoda Republike Slovenije za šolstvo 15 let zaposlena kot višja svetovalka za vodenje postopkov usmerjanja otrok s posebnimi potrebami. Od leta 2007 do 2015 je bila predsednica komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami. Od leta 2015 polovico delovnega časa vodi postopke usmerjanja, drugo polovico pa je predsednica komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami. Po izobrazbi je psihologinja. Prejela je priznanje ZRSŠ za odlično in v javnosti priznano strokovno delo ter dosežke, ki so prispevali k razvoju zavoda.

Brigita Pirnat

Brigita Pirnat, po izobrazbi univerzitetna diplomirana socialna delavka, je zaposlena v URI Soča v Ljubljani. Sodelovala je v strokovnih timih za rehabilitacijo odraslih oseb z različnimi obolenji in poškodbami in pri pripravi strokovnih smernic za program rehabilitacije po nezgodni poškodbi možganov in strokovnih smernic programa rehabilitacije oseb s kronično nerakavo bolečino. Ves čas sodeluje tudi v timu za rehabilitacijo otrok, kjer svoje delo usmerja v podporo in pomoč otrokom, staršem in družni pri spoprijemanju s stiskami in težavami in soustvarjanju rešitev zanje. Pomaga pri vključevanju otroka in mladostnika v vzgojno-izobraževalne ustanove in v širše socialno okolje . Njeno posebno področje dela je informiranje in svetovanje o materialnopravnih pravicah otrok s posebnimi potrebami in drugih zakonskih predpisih. Bogate delovne izkušnje je pridobila tudi z dolgoletnim vodenjem komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami. V zadnjem desetletju svoje profesionalno znanje poglablja z usmeritvijo na področje (re)habilitacije otrok in dela z družino, s tesnim sodelovanjem s sodelavci rehabilitacijskega tima, strokovnimi delavci OŠ Ledina, Bolnišnične šole ter povezovanjem z drugimi strokovnjaki. V terapevtskem paru vodi skupino za starše otrok, ki so vključeni v rehabilitacijske programe.

dr. Jana Grah

Kot svetovalka za vodenje postopkov usmerjanja otrok s posebnimi potrebami je zaposlena na Zavodu Republike Slovenije od leta 2007. Študij je končala na Filozofski fakulteti Jana Amosa Komenskega v Bratislavi, magistrski študij pa na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Ožje področje njenega dela zajema področje usmerjanja otrok s posebnimi potrebami. Pri svojem delu veliko pozornosti namenja tudi delu s skupinami šolskih strokovnih delavcev, ki je v prvi vrsti namenjeno razvijanju spretnosti za uporabo strategije soustvarjanja v pedagoški praksi. Kot nosilka ali soizvajalka projektov je sodelovala pri različnih projektih, usmerjenih v razvoj inkluzivne šole. Z namenom zagotavljanja optimalne celostne pomoči otrokom pri svojem delu tesno sodeluje tudi s starši, po potrebi pa tudi s strokovnjaki različnih zunanjih inštitucij. Svoje znanje nadgrajuje z udeležbo na številnih strokovnih izobraževanjih v Sloveniji in tujini. Največ pozornosti namenja dodatnemu izobraževanju s področja soustvarjanja spodbudnega učnega okolja. Svoje znanje in izkušnje v obliki predavanj/predstavitev posreduje sodelavcem ter drugim zainteresiranim skupinam s področja vzgoje in izobraževanja.

dr. Katja Groleger Sršen

Dr. Katja Groleger Sršen je specialista fizikalne in rehabilitacijske medicine na otroškem oddelku URI Soča, kjer se poleg kliničnega in raziskovalnega dela na oddelku posveča tudi športni dejavnosti otrok z zmanjšanimi zmožnostmi. Od leta 2010 je tudi predavateljica učenja plavanja za osebe s težavami na področju gibanja ali učenja, izvajanega po konceptu Halliwick.

dr. Manica Jakič Brezočnik

dr. Milan Čoh

Redni profesor za področje Kineziologije v monostrukturnih športih na Fakulteti za šport, Univerze v Ljubljani. Je vodja Katedre za atletiko in vodja Laboratorija za gibalni nadzor. Poleg pedagoškega dela s študenti je njegovo strokovno in znanstveno delovanje povezano s proučevanjem biomehanike v športu, z aplikacijo novih biomehanskih diagnostičnih postopkov, z načrtovanjem in kontrolo procesa treninga in z razvojem motoričnih sposobnosti športnikov. Je gostujoči urednik mednarodne znanstvene revije Kinesiology. Predaval na York University, Toronto (Canada), Faculty of Physical Education and Health, University of Toronto (Canada), Faculty of Physical Culture, Palacky University, Olomouc (Češka), Faculty of Physical Education and Sport, Komensky University, Bratislava (Slovakia). Objavil je več kot 600 bibliografskih enot, 6 znanstvenih monografij, 3 univerzitetne učbenike in več kot 160 strokovnih in znanstvenih člankov, od tega 73 v tujih znanstvenih revijah.

dr. Natalija Vovk Ornik

Je zaposlena za Zavodu RS za šolstvo v Ljubljani, kjer opravlja funkcijo vodje oddelka za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami. Študij je končala na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, kjer opravlja doktorski študij iz specialne in rehabilitacijske pedagogike. Za potrebe delovnega mesta je opravila tudi izpit iz Zakona o upravnem postopku in si s tem pridobila pooblastilo za vodenje in odločanje v postopkih usmerjanja. Ob svojem delu, ki temelji na sodelovanju s starši otrok s posebnimi potrebami ter mladostniki, vodi tudi komisijo za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami in tako neposredno sodeluje s posameznimi strokovnjaki s komisij za usmerjanje (psihologi, zdravniki, specialni pedagogi), s predsedniki komisij ter zakonodajalcem. Še posebej intenzivno sodeluje tudi z vodstvenimi in strokovnimi delavci vrtcev, šol, zavodov in drugih institucij. Aktivno sodeluje s prispevki tako na pedagoških konferencah kot posvetih za strokovne ter vodilne in vodstvene delavce ter mednarodnih posvetih. Odziva se tudi na vabila posameznih društev in nevladnih organizacij, kjer s svojo aktivno vlogo poskuša pripomoči k uveljavljanju zakonskih in podzakonskih predpisov v praksi. Po Sklepu ministra za šolstvo in {port je bila v letu 2004 članica Koordinacije za uvajanje vzgojno-izobraževalnih programov za učence s posebnimi potrebami, v letu 2010 pa članica delovne skupine za pripravo Koncepta vzgoje in izobraževanja učencev s posebnimi potrebami. Objavlja tudi članke v strokovnih revijah in monografijah, imela je tudi prispevek na mednarodni konferenci specifične učne težave na temo otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja v procesu usmerjanja.

dr. Tjaša Filipčič

Dr. Tjaša Filipčič je po osnovni izobrazbi športni pedagog. Njeno poslanstvo je spodbujanje gibalno/športnih aktivnosti vseh otrok in mladostnikov s ciljem čim bolj kakovostnega razvoja bio-psiho-socialnih razsežnosti posameznika. Še posebej si prizadeva za razvoj kakovosti življenja oseb s posebnimi potrebami. Kot docentka je zaposlena na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Področja njenega strokovnega, znanstvenega in publicističnega delovanja so: specialna in rehabilitacijska pedagogika, didaktika športne vzgoje, prilagojena športna dejavnost in tenis. Sodeluje s Fakulteto za šport, Specialno olimpiado Slovenije, Zvezo delovnih invalidov Slovenije in Zvezo za šport invalidov. Aktivna je tudi v praksi, kjer v okviru URI-Soča in treh vrtcev v Kranju vodi gibalno/športno dejavnost predšolskih in šoloobveznih otrok z in brez težav na področju gibanja.

Helena Klobasa

Mag. Helena Klobasa je zaposlena kot vzgojiteljica predšolskih otrok v vrtcu Lenart, ki spada pod okrilje Osnovne šole Lenart. V vrtcu s 17 oddelki je angažirana v več strokovnih timih ter je večletni vodja strokovnih aktivov strokovnih delavk. V vrtcu Lenart vodi otroški pevski zborček »Kamenčki«, v okviru katerega pripravi tradicionalni koncert OPZ Kamenčki. Udeležuje se seminarjev, objavlja strokovne članke v slovenske pedagoške revije (Eduka, Didakta, Vzgojiteljica, Vzgoja in izobraževanje … ) ter aktivno sodeluje na strokovnih posvetih (Supra). V okviru rednega izobraževanja je zaključila podiplomski študij na Pedagoški fakulteti v Ljubljani ter si pridobila naziv magistrice profesorice predšolske vzgoje. Sodeluje z Zavodom RS za šolstvo (ZRSŠ) in predstavlja primere iz prakse na seminarjih (pr. Formativno spremljanje v podporo učenju I: Aktivna vključenost otrok v VIZ proces v vrtcu). S svetovalkami ZRSŠ za področje predšolske vzgoje, aktivno sodeluje na študijskih srečanjih, ki se organizirajo na področju Podravja.

Helena Može Cedilnik

Helena Može Cedilnik, univ. dipl. psih. Kot svetovalna delavka je zaposlena na Zavodu za usposabljanje Janeza Levca od leta 2003. Študij je končala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer svoje izobraževanje nadaljuje v okviru podiplomskega študija iz psihologije. Ožje področje njenega dela zajema individualno delo z otroki in mladostniki z lažjo in zmerno motnjo v duševnem razvoju, ki imajo pridružene čustvene in/ali vedenjske težave, vzgojne, razvojno pogojene težave oziroma druge oblike težav, ki kakorkoli ovirajo oz. onemogočajo doseganje otrokovih potencialov. Pri svojem delu veliko pozornosti namenja tudi delu s skupinami otrok in mladostnikov, ki je v prvi vrsti namenjeno razvijanju njihovih čustvenih in socialnih spretnosti. Kot nosilka ali soizvajalka projektov je sodelovala pri različnih projektih, usmerjenih v krepitev prilagoditvenih spretnosti otrok in mladostnikov z motnjo v duševnem razvoju. Vodi poklicno orientacijo za učence z lažjo motnjo v duševnem razvoju ter sodeluje pri pripravi in izvedbi individualiziranih programov. Z namenom zagotavljanja optimalne celostne pomoči otrokom pri svojem delu tesno sodeluje s starši in strokovnimi delavci zavoda, po potrebi pa tudi s strokovnjaki različnih zunanjih inštitucij. Svoje znanje nadgrajuje z udeležbo na številnih strokovnih izobraževanjih v Sloveniji in tujini. Največ pozornosti namenja dodatnemu izobraževanju s področja vedenjsko-kognitivne terapije ter motenj avtističnega spektra, kar s pridom uporablja pri praktičnem delu z otroki. Svoje znanje in izkušnje v obliki predavanj/predstavitev posreduje sodelavcem ter drugim zainteresiranim skupinam s področja vzgoje in izobraževanja. Od leta 2011 deluje tudi kot članica in predsednica senata Komisije za usmerjanje otrok s posebni potrebami Ljubljana 8.

Hojka Gregorič Kumperščak doc. dr.

doc. dr. Hojka Gregorič Kumperščak

Je otroška psihiatrinja, predstojnica Enota za otroško in mladostniško psihiatrijo Kinike za pediatrijo v UKC Maribor ter predsednica Združenja za otroško in mladostniško psihiatrijo Slovenije.

mag. Alenka Zupančič Danko

Alenka Zupančič Danko je zaposlena kot strokovna delavka – specialna pedagoginja na Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše Maribor. Po izobrazbi je profesorica defektologije, diplomirala je na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Leta 2005 je na isti fakulteti magistrirala iz teme Gibalno ovirani otroci v vrtcu in šoli. Zaposlena je bila na Zvezi društev za cerebralno paralizo Slovenije – Sončku ter na osnovni šoli s prilagojenim programom, kjer je delala v razvojnih oddelkih in v skupinah rednih vrtcev kot mobilna specialna pedagoginja. Od leta 2002 je zaposlena na Svetovalnem centru Maribor, kjer se večinoma ukvarja z otroki z učnimi težavami ter z njihovimi starši in učitelji. Predvsem nudi pomoč otrokom s specifičnimi učnimi težavami, primanjkljaji na posameznih področjih učenja, otrokom s splošnimi učnimi težavami ter otrokom s pomanjkljivo pozornostjo. Ukvarja se s prilagoditvami pri pouku in prilagajanjem gradiv. Je avtorica in soavtorica več strokovnih člankov ter knjig s področja specialne pedagogike. Kot izvedenka dela v okviru komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami. Je članica Inkluzivnega tima Maribor v okviru širšega projekta [ola enakih možnosti. Je tudi članica in vodja podružnice društva BRAVO – društva za pomoč otrokom in mladostnikom s specifičnimi učnimi težavami.

mag. Domen Petelin

Mag. Domen Petelin, univ. dipl. pravnik je zaposlen na Zavodu RS za šolstvo kot pravni svetovalec, ki se je zadnja leta specializiral za sistem usmerjanja otrok s posebnimi potrebami in na Pravni fakulteti v Ljubljani magistriral z nalogo “Delovanje javnih subjektov pri uresničevanju enakosti pri izobraževanju otrok s posebnimi potrebami«. Vrsto let je član Delovne skupine za obravnavanje problematike usmerjanja otrok s posebnimi potrebami, imenovane s strani ministra za izobraževanje, znanost in šport. Sodeloval je tudi pri pripravi predpisov s področja vzgoje in izobraževanja. Kot eden izmed vodilnih šolskih pravnikov sodeluje tudi s podjetjem Kurikulum, šolsko pravno svetovanje, d.o.o.. Svoje znanje in izkušnje deli z vsemi udeleženci vzgojno-izobraževalnega sistema.

mag. Ksenija Švalj

mag. Maja Burian

Maja Burian je po diplomi na Fakulteti za šport v Ljubljani pričela svojo službeno pot kot športni pedagog v Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Škofji Loki, v rednih osnovnih šolah pa je v škofjeloški občini poučevala Prilagojeno športno vzgojo. Kot predsednica delovne komisije za Prilagojeno športno vzgojo na Zavodu za varovanje zdravja v Ljubljani je prispevala k sistemskemu urejanju in razvoju področja otrok s posebnimi potrebami. Naziv magister v kineziološki znanosti je pridobila na Fakulteti za šport v Ljubljani, kjer je na podlagi znanj in izkušenj iz prakse vodila smer Prilagojena športna vzgoja pri predmetu Specialna športna vzgoja. V okviru izpopolnjevanja, na področju dela z osebami s posebnimi potrebami, se je udeleževala različnih posvetov in simpozijev, tako doma, kot tudi v tujini. Na Fakulteti za šport v Ljubljani je vodila in aktivno sodelovala tudi pri izobraževanju strokovnih delavcev, ki so v praksi delali z otroci s posebnimi potrebami. S pomočjo študentov Fakultete za šport je organizirala številne izveninstitucionalne gibalne in športne aktivnosti oseb s posebnimi potrebami. Za organizacijo in izpeljavo prvega smučarskega tečaja slepih, v Kranjski Gori in prvih športnih iger otrok z astmo, na Rakitni, je prejela tudi priznanja. Kot zasebna delavka v športu je vodila šolo jahanja in jahanje za osebe s posebnimi potrebami, v okviru česar je proučevala tudi vplive jahanja na gibalno uspešnost oseb po poškodbi glave. Danes mag. Maja Burian nadaljuje svojo pot na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, kjer študente seznanja z značilnostmi in zakonitostmi gibalnega razvoja otrok s posebnimi potrebami.

mag. Mihaela Mataič Šalamun

Mihaela Mataič Šalamun je zaposlena kot strokovna delavka – izvajalka dodatne strokovne pomoči na Osnovni šoli Beltinci. Po izobrazbi je profesorica defektologije, diplomirala je na Pedagoški fakulteti v Ljubljani leta 1998 iz teme Defektološka pomoč otrokom s posebnimi potrebami v 1. razredu osnovne šole. Zaposlena je bila na OŠ IV Murska Sobota, kjer je delala v prvem razredu nižjega izobrazbenega standarda. Od leta 2011 je zaposlena na Osnovni šoli Beltinci, kjer je že od leta 1998 izvajala mobilno specialno pedagoško pomoč, danes pa izvaja dodatno strokovno pomoč za otroke s posebnimi potrebami. Pomoč nudi predvsem otrokom s primanjkljaji na posameznih področjih učenja ter otrokom s splošnimi učnimi težavami pri matematiki. Ukvarja se s prilagoditvami pri pouku ter s pripravo učnih pripomočkov na področju matematike. Izvaja predavanja in predstavitve učnih pripomočkov za strokovne delavce in starše. Kot izvedenka dela v okviru komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami. Bila je članica Inkluzivnega tima Murska Sobota v času njegovega aktivnega delovanja. Je aktivna članica društva BRAVO – društva za pomoč otrokom in mladostnikom s specifičnimi učnimi težavami, Podružnice Murska Sobota.

mag. Polona Šoln Vrbinc

mag. Simona Rogič Ožek

Simona Rogič Ožek je magistrica psihologije in profesorica socialne pedagogike. Izobraževala se je na področju psihoterapije in družinske dinamike. 12 let je bila zaposlena v Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik, kjer je delala kot vzgojiteljica v domu. Sedaj  je zaposlena v Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana kot svetovalna delavka. Intenzivno se ukvarja z otroki in mladostniki z avtističnimi motnjami in je sodelovala pri oblikovanju številnih dokumentov, ki urejajo področje vzgoje in izobraževanja otrok z avtističnimi motnjami. Vodi seminarje in predava strokovnim delavcem v vzgoji in izobraževanju o hiperprotektivni vzgoji, čustvenem opismenjevanju, delu s starši, razumevanju otrokovege vedenja, otrocih z avtističnimi motnjami ... Svoje znanje in izkušnje je pridobivala pri neposrednem delu z otroki in mladostniki s posebnimi potrebami, pri študiju, z izobraževanji ter v tujini. Sodeluje s Pedagoško fakulteto v Ljubljani, z oddelkom za socialno pedagogiko kot zunanja sodelavka.

mag. Suzana Žunko Vogrinc

Suzana Žunko Vogrinc je zaposlena kot strokovna delavka – specialna pedagoginja v Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše Maribor. Po izobrazbi je profesorica defektologije za duševno prizadete in telesno invalidne otroke. Med študijem je delala kot prostovoljka na Svetovalnem centru v Ljubljani, med počitnicami pa kot vzgojiteljica v zdravstvenih kolonijah v Punatu na otoku Krku. Septembra 1994 se je zaposlila na OŠ Gustava Šiliha v Maribor (razvojni oddelki, oddelki vzgoje in izobraževanja). Septembra 2000 je začela delati kot mobilna specialna pedagoginja na več osnovnih šolah v Mariboru. V tem času se je tudi začela intenzivneje ukvarjati z otroki s težavami na področju pozornosti in s hiperaktivnostjo. Oktobra 2002 se je zaposlila na OŠ Borisa Kidriča v Kidričevem. Septembra 2003 se je zaposlila za polovični delovni čas v Svetovalnem centru Maribor in delo specialne pedagoginje na OŠ Borisa Kidriča opravljala le še v polovičnem delovnem času. Zadnja leta je zaposlena le v Svetovalnem centru, kjer se ukvarja predvsem s problematiko učnih težav in težav na področju pozornosti in s hiperaktivnostjo. Leta 2009 je končala podiplomski magistrski študij s temo Povezanost inkluzivne prakse z učiteljevo vlogo pri delu z učenci z motnjo pozornosti in s hiperaktivnostjo. Da moramo najti ustrezne in učinkovite oblike pomoči tem otrokom skozi celostno obravnavo, vsak dan znova spoznava pri svojem delu z otroki, njihovimi učitelji in starši.

mag. Svetlana Logar

Mag. Svetlana Logar, specialistka klinične psihologije, je že šestnajsto leto zaposlena kot psihologinja na Oddelku za (re)habilitacijo otrok URI Soča v Ljubljani. Pri svojem delu prepleta spoznanja klinične psihologije: klinično psihološko ocenjevanje, trening kognitivnih sposobnosti in veščin, svetovanje ter psihoterapevtske tehnike. Sodeluje v strokovnem rehabilitacijskem timu. Delo usmerja individualno k otroku, mladostniku ter k staršem in sorojencem oziroma k celotni družini in v širše socialno okolje. Svoja klinično psihološka znanja uporablja pri vodenju skupin za starše in otroke. Otroke in mladostnike spremlja tako v času strnjene celostne rehabilitacije kot tudi pri njihovem vključevanju v vzgojno-izobraževalne programe v domačem okolju vse do konca šolanja. Psihološka spoznanja nadgrajuje s tesnim sodelovanjem s strokovnimi delavci rehabilitacijskega tima in strokovnimi delavci OŠ Ledina, Bolnišnična šola, ki deluje v okviru URI Soča. Od leta 2000 sodeluje na ZRSŠ kot članica komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami v okviru senata, ki deluje na URI Soča, in od 2007 kot predsednica Senata za gibalno ovirane Ljubljana 7.

mag. Tanja Bečan

Tanja Bečan je v bolnišničnih šolskih oddelkih Osnovne šole Ledina v Ljubljani (v nadaljevanju Bolnišnična šola) zaposlena od leta 1982, od leta 1996 pa te oddelke tudi vodi. V letih poučevanje na različnih oddelkih je dodobra spoznala raznolikost bolnišničnega šolskega dela v Ljubljani, zato lahko Bolnišnično šolo tudi kompetentno vodi v skladu z njeno vizijo – da postane center strokovnjakov, ki znajo poučevati bolne šolarje in znajo svetovati tudi drugim, kako to narediti čim bolje. Svoje praktične izkušnjeves čas nadgrajuje z novimi znanji ter spoznanji in tako skupaj s svojimi kolegi gradi t. i. bolnišnično pedagogiko. Le-to predstavlja domači in tuji strokovni javnosti na mnogih mednarodnih ter domačih konferencah in kongresih pa tudi v strokovni periodiki. Vse od ustanovitve je Tanja Bečan aktivna v združenju bolnišničnih učiteljev Evrope HOPE, od leta 2000 do 2006 je bila izvoljena tudi za eno od osmih članic najvišjega organa tega združenja. Je tudi med tistimi evropskimi bolnišničnimi učitelji, ki so sooblikovali Evropsko listino o pravicah bolnih otrok ter mladine do učnega dela v bolnišnici in na domu (Barcelona, 2000). Sodelovala je tudi pri pripravi Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, ki je bil sprejet leta 2000; prav zaradi njenega truda in vztrajnosti je bila skupina dolgotrajno bolnih otrok sploh uvrščena v zakon. Tanja Bečan je več let vodila tudi študijsko skupino bolnišničnih učiteljev iz vse Slovenije in tako pripomogla k vzpostavitivi dobro delujoče mreže bolnišničnih šol po Sloveniji. Zelo je aktivna tudi v Združenju za pravice bolnih otrok. Zaradi tega združenja je Bolnišnična šola začela delovati tudi v bolnišnici v Novem nestu. Tanja Bečan vrsto let sodeluje tudi z Državnim izpitnim centrom pri prilagojenem izvajanju nacionalnih preizkusov znanja ter mature za dolgotrajno bolne otroke in mladostnike.

mag. Uroš Metljak

Formalno izobraževanje je končal leta 2002 z diplomo iz socialne pedagogike, leta 2009 pa magistriral prav tako iz socialne pedagogike z naslovom  Soočanje s čustvenimi, vedenjskimi in socialnimi težavami v osnovni šoli. Med študijem si je nabiral izkušnje s projekti doživljajske pedagogike, ki so se jih udeleževali otroci in mladostniki z izrazitimi težavami na več področjih. Prve delovne izkušnje je pridobival v zavodu za vzgojo in izobraževanje za mladostnike z motnjami v vedenju in čustvovanju. Kot svetovalni delavec v šoli s prilagojenim programom se je krajše obdobje ukvarjal s preprečevanjem razraščanja težav otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Dve leti je bil zaposlen kot asistent na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, na Oddelku za socialno pedagogiko. Tako teoretično kot tudi pri izvajanju vaj se je poglabljal na področje načrtovanja in izvajanja skupinskega dela, predvsem vzgojnega delovanja v intenzivnejših odnosih. Od leta 2007 dela kot skupinski in individualni terapevt v Centru za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog v Psihiatrični kliniki Ljubljana. Področje razumevanja in soočanja s čustvenimi, z vedenjskimi in s socialnimi težavami dopolnjuje s pridobivanjem psihoterapevtskih veščin kot specializant Integrativne psihoterapije. 

mag. Vanja Kiswarday

Vanja Kiswarday je visokošolska predavateljica na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem, kjer poučuje Specialno pedagogiko študente predšolske vzgoje, razrednega pouka, edukacijskih ved in inkluzivne pedagogike. Po izobrazbi je magistra defektologije. Diplomo (1992) in magisterij (1999) je zagovarjala na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Nalogi sta bili usmerjeni v raziskovanje možnosti uporabe računalnika kot didaktičnega pripomočka pri učenju otrok z motnjami v duševnem razvoju, saj je - sprva kot študentka kasneje pa kot mlada raziskovalka - na Institutu Jožefa Stefana (IJS) sodelovala pri razvoju in izvedbi računalniških izobraževanj in tehnik učinkovitega učenja za otroke in mladostnike, v okviru stalnega strokovnega izpopolnjevanja pa tudi za učitelje in specialne pedagoge. S sodelavci na IJS je v začetku 90. let začela izvajati računalniške tabore za različne skupine OPP. Kot prostovoljka je sodelovala s Svetovalnim centrom za otroke, mladostnike in starše, z društvom Vita ter s Centrom slepih in slabovidnih. S tem centrom je v sodelovanju z mednarodno organizacijo International Computer Camp for blind and visually impaired sodelovala pri organizaciji in izvedbi mednarodnega računalniškega tabora v Sloveniji. Nadaljnje dragocene izkuš{nje je pridobivala med 10-letne zaposlitvijo v bolnišničnih šolskih oddelkih OŠ Ledina, na delovnem mestu specialnega pedagoga na Oddelku za otroško psihiatrijo, 1 leto tudi na Hemato-onkološkem oddelku Pediatrične klinike v Ljubljani. Sodeluje v mednarodnem združenju bolnišničnih učiteljev Evrope (HOPE). Je članica Komisije za usmerjanje OPP (predvsem s kronično ali dolgotrajno boleznijo).  Delo z otroki in mladostniki, ki so se zaradi različnih travmatskih in stresnih izkušenj ali bolezni znašli v izjemno težkih življenjskih okoliščinah, ter sodelovanje z njihovimi starši (skrbniki) in z učitelji in strokovnimi delavci matičnih šol, jo je spodbujalo k nenehnemu izobraževanju in iskanju učinkovitih modelov pomoči tem otrokom in mladostnikom. V tuji strokovni literaturi je odkrila koncept rezilientnosti, ki je teoretično utemeljil, strnil in dopolnil njene izkušnje iz prakse. V svojem doktorskem študiju želi koncept spodbujanja rezilientnosti prilagoditi značilnostim in potrebam slovenskega vzgojno-izobraževalnega sistema, da bi zagotavljal čim bolj varno, vključujoče in spodbudno učno okolje otrokom in mladostnikom iz ranljivih skupin.

Nives Skamlič

Nives Skamlič je diplomirala na zagrebški Fakulteti za defektologiju in že 24 let dela kot logopedinja v Centru za sluh in govor Maribor, najprej z odraslimi in otroki po poškodbi možganov na oddelku za nevrokirurgijo v UKC Maribor, nato v logopedski ambulanti z otroki s težjimi govorno-jezikovnimi motnjami. Nekaj let je delala tudi kot izvajalka dodatne strokovne pomoči v osnovni šoli. Aktivno se je udeleževala logopedskih kongresov doma in v tujini, izvajala številna predavanja in delavnice, v zadnjih letih predvsem s področa logopedske diagnostike, disleksije in avtizma. Sodeluje v nekaj skupinah, ki skrbijo za razvoj logopedske stroke v Sloveniji. Prevedla je knjigo Dar disleksije in napisala precej strokovnih člankov. Najbolj uživa v neposrednem delu z otroki.

Petra Cankar

prof. dr. Ana Krajnc

Sabina Andlovic

Sabina Andlovic, profesorica defektologije (mentorica), sedmo leto deluje na področju vzgoje in izobraževanja. Najprej je bila zaposlena kot izvajalka dodatne strokovne pomoči na redni osnovni šoli, danes pa je zaposlena kot specialna pedagoginja na OŠ Ledina, Bolnišnična šola (v nadaljevanju Bolnišnična šola), ki deluje na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije Soča (v nadaljevanju URI Soča). Z razvijanjem inkluzivnega procesa v slovenskem prostoru se je začela seznanjati že pri pripravi svojega diplomskega dela. Pri razvijanju prilagoditev za posameznega otroka upošteva njegovo gibalno oviranost, specifične učne težave in stopnjo okrevanja. Pri tem uporablja inovativne postopke in izhaja iz otrokovih močnih področij. Svoja specialna pedagoška znanja ves čas nadgrajuje v sodelovanju z drugimi člani tima Bolnišnične šole in strokovnjakov URI Soča. Sodeluje pri pripravi ter izvajanju individualiziranih programov za učence po poškodbi/bolezni možganov, ki so vključeni v Bolnišnično šolo in tudi pri prenosu programov dela Bolnišnične šole v matične šole. V letih od 2007 do 2009 je sodelovala kot ena od vodij in izvajalk študijskih skupin za specialne pedagoge. Že pet let aktivno sodeluje pri vodenju taborov obnovitvene rehabilitacije, ki potekajo v okviru Zveze Sonček. Od leta 2009 deluje tudi kot članica Komisije za usmerjanje pri ZRS[, Senat za gibalno ovirane, Ljubljana 7.

Saša Uršnik

Tanja Babnik

Tanja Babnik, učiteljica razrednega pouka (svetovalka), zaposlena na OŠ Ledina, Bolnišnična šola Ljubljana (v nadaljevanju Bolnišnična šola). Otroke s posebnimi potrebami poučuje že dvajset let. Devet let pa poučuje otroke na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu  Republike Slovenije Soča (v nadaljevanju URI Soča), ki so vključeni v celostno rehabilitacijo, in je tudi članica razširjenega strokovnega tima. Kot učiteljici ji je poučevanje otrok s posebnimi potrebami vedno nov strokovni izziv in skupaj s člani tima Bolnišnične šole in URI Soča vedno znova išče nove poti ter načine (prilagoditve), s pomočjo katerih so gibalno ovirani otroci in otroci s specifičnimi učnimi težavami pri učno-vzgojnem delu učinkovitejši in uspešnejši v procesu celostne rehabilitacije.  Pri teh oblikah dela ji je zelo pomembno, da razvija pri otroku pozitivno samopodobo, ki je mnogokrat okrnjena. Tudi delo s starši postavlja na zelo pomembno mesto. Starši namreč poznajo otrokova močna področja in težave ter so ji v veliko pomoč pri delu z njihovim otrokom. V učno-vzgojno delo vključuje sodobne metode in oblike dela s pomočjo izobraževalne komunikacijske tehnologije (IKT) ter oblike nadomestne in dopolnilne komunikacije. Načine in oblike dela z gibalno oviranimi otroki posreduje matičnim šolam otrok, ki so vključeni v celostno rehabilitacijo na URI Soča, predava pa tudi na različnih seminarjih oz. strokovnih srečanjih bolnišničnih učiteljev Slovenije, na mednarodnih kongresih ter drugih strokovnih srečanjih. V Bolnišnični šoli s svojim učno-vzgojnim delom pripomore k razvoju inkluzivne šole in k razvijanju kompetenc bolnišničnega učitelja (tudi v okviru združenja evropskih bolnišničnih učiteljev HOPE).

Tanja Černe

Tanja Černe je profesorica defektologije, Brain Gym@ inštruktorica in svetovalka z mednarodno licenco, NLP Master Coach, Learning Coach in NLP-trenerka. Zaključila je izobraževanje iz spontanega in aktivnega učenja na osnovi pedagogike montessori. Izobražuje se iz nevrosenzomotorične refleksne integracije in pedagoške kineziologije ter nadaljuje študij na doktorski stopnji. Zaposlena je v Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, kjer se ukvarja z diagnostiko, korekcijo in svetovanjem otrokom in mladostnikom z razvojnimi, splošnimi, specifičnimi učnimi težavami, motnjami pozornosti in aktivnosti, njihovim staršem in učiteljem. Vodi delavnice za otroke (razvijanje branja, pisanja, računanja), skupino za otroke (učenje učenja), starše (pomoč otrokom z učnimi težavami) in učitelje (strokovno spremljanje in svetovanje). Je tudi predsednica komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami. Je avtorica več strokovnih prispevkov in predavateljica na različnih izobraževanjih za učitelje in starše, šolah ter strokovnih posvetih. V prostem času sodeluje pri izdelavi in spletni prodaji lesenih didaktičnih pripomočkov, ki so v pomoč otrokom pri razvijanju branja in pisanja ter usmerjanju pozornosti.

Tatjana Murn

Zaposlena je na Zavodu za slepo in mladino Ljubljana. Pridobila je dopolnilno specialnopedagoško dokvalifikacijo za delo s slepimi in slabovidnimi. Tiflopedagoške izkušnje pridobiva s poučevanjem slepih in slabovidnih otrok in mladostnikov v oddelkih srednje šole s prilagojenim programom, več kot deset let pa dela tudi v mobilni službi zavoda. Sodelovala je pri izvajanju programov rehabilitacije pozneje oslepelih oseb, bila članica komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami in vodila tiflosekcijo – strokovno združenje učiteljev slepih in slabovidnih otrok. Delovala je v projektni skupini za pripravo strateškega dokumenta ustanovitve Centra za pomoč slepim in slabovidnim in je vodja enote za pomoč inkluziji. Je avtorica priročnika za načrtovanje in izvajanje pouka s slepim in slabovidnim učencem – Kaj piše na tabli – ne vidim prebrati, pripravila je navodila za izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo (za poklicno in strokovno izobraževanje ter gimnazije) ter je izvajalka seminarjev za učitelje slepih in slabovidnih.

Splošni pogoji

Ob naročilu poslovne izdaje priročnika boste ob vsaki zakonski ali vsebinski spremembi prejeli posodobitev, katere cena je odvisna od obsega. Dostopne podatke boste prejeli na vaš elektronski naslov. Če posodobitve iz kakršnega koli razloga ne boste sprejeli, jo lahko vrnete v 14 dneh od datuma prejema pošiljke. Takoj ko nam to pisno sporočite, vas bomo odstranili s seznama prejemnikov posodobljenih izdelkov. V primeru pisne odpovedi posodobitvenega servisa založba ne prevzema odgovornosti za aktualnost vsebin in njihovo skladnost z zakonodajo, hkrati pa v tem primeru preneha dostop do novih aktualnih vsebin. Za proračunske porabnike veljajo plačilni pogoji v skladu z zakonodajo o javnih plačilih.

Ob naročilu tiskane izdaje priročnika boste ob vsaki zakonski ali vsebinski spremembi prejeli posodobitev, katere cena je odvisna od obsega. Če posodobitve iz kakršnega koli razloga ne boste sprejeli, jo lahko vrnete v 14 dneh od datuma prejema pošiljke. Takoj ko nam to pisno sporočite, vas bomo odstranili s seznama prejemnikov posodobljenih izdelkov. V primeru pisne odpovedi posodobitvenega servisa založba ne prevzema odgovornosti za aktualnost vsebin in njihovo skladnost z zakonodajo.

NE SPREGLEJTE: 20 % popust za mikropodjetja!*

*Navedeni popust se ne sešteva z drugimi popusti, razen s popustom za več udeležencev izobraževanj. Ob naročilu nas opozorite, da ste mikro podjetje in da želite koristiti pripadajoči popust.