Arhivsko gradivo v javnem sektorju

288,00  DDV ni vštet v ceno

Ni na zalogi

Kmalu spet na voljo! Obvestite me, ko bo izobraževanje spet na voljo.

Ustrezno skrbite za zaščito dokumentov, ki jih morate dolgoročno hraniti? 
Upoštevate vsa pravila za ustrezno pripravo, zaščito in hrambo gradiva? 
Veste, kdaj dokumentarno gradivo postane arhivsko in kako ravnati z njim? 
Ali poznate vsa pravila za ustrezno pripravo gradiva za varno trajno hrambo: zlaganje, prelaganje, odstranitev kovinskih in plastičnih delov, priprava seznama, oznaka škatle? 
Ste seznanjeni z natančnim postopkom odbiranja, priprave in izročanja arhivskega gradiva pristojnemu arhivu?

To so vprašanja, ki si jih postavljate vsakič, ko se kot javnopravna oseba soočate s postopkom dolgoročne hrambe dokumentarnega gradiva ali pripravo arhivskega gradiva za izročitev v pristojni arhiv.

Da boste arhivsko in dokumentarno gradivo pripravili in hranili na ustrezen način v skladu z zakonodajo in stroko, smo v sodelovanju z priznanimi strokovnjaki pripravili strokovni seminar:

ARHIVSKO GRADIVO V JAVNEM SEKTORJU

Varna hramba dokumentarnega in arhivskega gradiva pri ustvarjalcu ter izročanje arhivskega gradiva pristojnemu arhivu – iz predpisov v prakso.

DODATNO za udeležence: Zbirka rokov hrambe v e-obliki.
Dogodek je v skladu s Pravilnikom o strokovni usposobljenosti uslužbencev javnopravnih oseb ter delavcev ponudnikov storitev ovrednoten z 0,7 kreditne točke.

Seminar je namenjen?

  • Zaposlenim, ki so odgovorni za organizacijo ali izvedbo procesov upravljanja z dokumentarnim gradivom.
  • Informatikom, ki skrbijo za informacijske sisteme upravljanja z dokumenti ali informacijami oz. za področje informacijske varnosti.
  • Vsem, ki jih to področje posebej zanima.

Zagotovite pravilnost postopkov hrambe do izročitve arhivskega gradiva pristojnemu arhivu.

Na seminarju boste dobili napotke za:

  • ustrezno varno hrambo dokumentarnega in arhivskega gradiva v fizični in digitalni obliki v vaši organizaciji;
  • dosledno upoštevanje zakonskih določil o odbiranju, pripravi in izročanju arhivskega gradiva v fizični in digitalni obliki pristojnemu arhivu;
  • vodenje dokumentacije o gradivu;
  • uporabili najprimernejše in z zakonodajo usklajene rešitve iz prakse ter se tako izognili nepotrebnim napakam in kršitvam.

Kratek pregled vsebine:

Varna hramba dokumentarnega in arhivskega gradiva pri ustvarjalcu ter izročanje arhivskega gradiva pristojnemu arhivu – iz predpisov v prakso

1. Arhivsko gradivo

  • vsebinsko določanje in pisno strokovno navodilo za odbiranje
  • odbiranje, popisovanje, ustrezna hramba pri ustvarjalcu
  • izročanje pristojnemu arhivu

2. Digitalno arhivsko gradivo

  • dodatno strokovno-tehnično navodilo – kaj vse in kako pripraviti za izročitev v arhiv
  • dogovor o obsegu in načinu izročitve

3. Izhodišča za razumevanje sistema e-arhiva

  • e-hramba in e-arhiviranje
  • dolgoročno ohranjanje e-gradiva po predpisih (nosilci, formati, zahteve za hrambo itd.)
  • predstavitev standardov kot pomoč pri vzpostavitvi e-arhiva
    • ISO 14721 oz. referenčni model OAIS,
    • ISO 20652: 2006, ki definira proces prevzema e-gradiva v arhivski informacijski sistem
    • ISO 13008, priporočila za prenos e-gradiva v drugo informacijsko okolje in pretvorbo formatov
  • primer vzpostavitve e-arhiva na podlagi predpisov in standardov: Slovenski elektronski arhiv e-ARH.si

Avtorji

Aleksandra Mrdavšič

Diplomirana zgodovinarka Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Aleksandra Mrdavšič je od 1995 zaposlena kot arhivistka v Arhivu Republike Slovenije. Najprej se je ukvarjala z najstarejšim listinskim gradivom, nato pa prevzela področje gospodarstva, ki ni del uprave – skrb za najstarejše arhivske gospodarske fonde in izvajanje arhivske javne službe pri sodobnih ustvarjalcih arhivskega gradiva.

dr. Jože Škofljanec

Dr. Jože Škofljanec, rojen leta 1970, se je po končanem študiju zgodovine na Univerzi v Ljubljani v letu 1996 zaposlil v Arhivu Republike Slovenije. Najprej se je ukvarjal s strokovno obdelavo srednjeveških listin, od leta 2001 pa se je bolj poglobljeno posvetil popisovanju arhivskega gradiva in strukturam podatkov o arhivskem gradivu ter normativnim kontrolam teh podatkov. Med letoma 2002 in 2006 je vodil oddelek za informacije, dokumentacijo in varstvo arhivskega gradiva v Arhivu Republike Slovenije. Od ustanovitve v letu 2006 je zaposlen v Sektorju za elektronske arhive in računalniško podporo. Že skoraj desetletje se ukvarja tudi z dolgoročno hrambo arhivskega gradiva v elektronski obliki. Sodeloval je pri snovanju nacionalne arhivske zakonodaje, sprejete leta 2006. V zadnjih letih se ukvarja predvsem z notranjimi pravili – pri njihovi presoji sodeluje od leta 2007, od junija 2008 pa je predsednik strokovne komisije za presojo notranjih pravil. Dejaven je tudi v mednarodnem okolju, kjer je od leta 2004 član izvršilnega odbora DLM Foruma in od letos tudi njegov podpredsednik. Kot član skupine recenzentov je aktivno sodeloval pri pripravi specifikacije MoReq2.

dr. Tatjana Hajtnik

Dr. Tatjana Hajtnik je leta 1986 diplomirala na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, leta 1998 pa magistrirala na univerzitetnem programu »Informacijsko upravljavske vede« na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, julija 2016 pa je uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru.   Deluje na področju informatike, kjer je svoje strokovne izkušnje nabirala tako v gospodarskih družbah, javnem sektorju kot tudi v državni upravi. Strokovno kariero je začela kot sistemski inženir na velikih računalniških sistemih in jo nadaljevala na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije kot vodja informatike v OE Krško. V letih od 1999 do 2006 se je v državni upravi intenzivno ukvarjala s področjem informacijske varnosti in bila nosilka uvedbe sodobnih standardov s področja informacijske varnosti in upravljanja z informacijskimi tveganji v Centru Vlade za informatiko in širše v državni upravi. Z oktobrom leta 2006 je prevzela vodenje Sektorja za elektronske arhive in računalniško podporo v Arhivu RS, kjer se poleg skrbi za vzdrževanje in razvoj informacijskega sistema Arhiva RS intenzivno ukvarja s področjem elektronske hrambe dokumentarnega in arhivskega gradiva. Vzpostavila je metodologijo in vodi postopke certificiranja opreme in storitev skladno s predpisi ter sodeluje pri presoji notranjih pravil za zajem in hrambo elektronskih dokumentov. Je nosilka razvoja slovenskega javnega elektronskega arhiva e-ARH.si, ki se vzpostavlja za vse slovenske javne arhive. Sodeluje tudi pri spremembah nacionalnih predpisov na področju elektronske hrambe. Habilitirana je kot predavateljica za predmetno področje Arhivistika in dokumentologija na Alma Mater Europaea – ECM. Redno izvaja, tako doma kot v tujini, strokovna predavanja s področja elektronske hrambe ter piše in objavlja strokovne članke s tega področja. Tako je od leta 2006, odkar se profesionalno ukvarja s področjem e-hrambe in e-arhiviranja, izvedla več kot 130 samostojnih seminarjev in nastopov na konferencah tako doma kot v tujini.