Košarica

02 250 18 00 | info@zfm.si | O nas

Prijava v portal: 

Prijava

Želite podporo?

Pokličite nas: 02 250 18 00

Družabna omrežja

Energijski potencial komunalnih odpadkov

 

Povprečni komunalni odpad v Sloveniji ima kurilno vrednost med 8 in 12 MJ/kg. Po tej lastnosti ga lahko primerjamo s svežim lesom ali lignitom, ki se koplje v Velenju.
Zdaj pri nas prevladuje postopek odstranjevanja odpadkov, kamor spada tudi odlaganje odpadkov.

Izkoriščanje energije odpadkov je energetsko in okoljsko upravičeno. Pri tem pa moramo izpolniti vse zakonske zahteve, ki so določene za postopke termične obdelave odpadkov. Sproščeno toploto je treba uporabiti za proizvodnjo električne energije, tople vode za ogrevanje in morda tudi hladne vode za hlajenje.

Količina energije v odpadkih, ki jih na leto ustvari povprečna slovenska družina, je tolikšna, da bi z njo lahko celo leto zagotavljali ogrevanje manjše družinske nizkoenergijske hiše.
Termična obdelava odpadkov v centraliziranem sistemu večjih zmogljivosti, v katerem je mogoče okoljsko-tehnično in ekonomsko učinkovito sežgati odpadke, pomeni rešitev za predelavo odpadkov na regionalnem ali na državnem (večregijskem) nivoju.

Ravnanje z odpadki postaja vedno bolj zakonsko nadzirana in posledično tudi tehnološko vse bolj dovršena dejavnost.
Pri načrtovanju celovitih konceptov ravnanja z odpadki in gradnji regijskih centrov za ravnanje z odpadki je treba upoštevati vse snovne tokove, ki se pojavijo z različnimi vrstami komunalnih odpadkov.
Zadnja leta se je velik poudarek dajal ločenemu zbiranju in potem snovni izrabi teh frakcij, preostanek mešanih komunalnih odpadkov pa je ostal večinoma neizkoriščen in je neobdelan romal na odlagališče.
Z napredovanjem tehnoloških postopkov obdelave je mogoče ta preostanek odpadkov še snovno in predvsem energijsko izkoristiti. Zadnje se pri nas preveč zanemarja, sploh glede na povišane cene energentov in dejstvo, da je naše zdajšnje ravnanje z odpadki nezadovoljivo v smislu prevzetih zakonskih obvez.

Energijska izraba odpadkov je istočasno izraba domačega energetskega vira, ki je v določeni meri tudi obnovljiv vir energije. Razvite zahodnoevropske države, predvsem pa Skandinavija, že več desetletij s pridom izkoriščajo energijski potencial komunalnih odpadkov. Še več, koristno izrabljajo tudi vse druge vrste odpadkov, ki imajo ustrezno energetsko vrednost.

Nacionalne količine in lastnosti komunalnih odpadkov ter pravne zahteve za energijsko izrabo odpadkov

V Sloveniji po zadnjih podatkih nastaja in se organizirano zbere okrog 800.000 ton komunalnih odpadkov, pri čemer okrog polovico odpadkov obsegajo ločeno zbrane frakcije, druga polovica pa je preostanek mešanih komunalnih odpadkov. Tovrstni odpadki morajo zaradi izpolnjevanja zakonskih zahtev najprej v regijske centre za ravnanje z odpadki, tam jih mehansko in biološko obdelajo. Eden od proizvodov tovrstne obdelave je energijsko bogata frakcija odpadkov, ki je primerna za energijsko obdelavo – ta material ima namreč visoko kurilno vrednost (tudi do 20 MJ/kg ali celo več). To frakcijo imenujemo tudi lahka frakcija, njena količina pa je glede na dosedanje slovenske izkušnje med 40 in 50 odstotkov mase vhodnih količin mešanih komunalnih odpadkov. S stališča vhodne energije odpadkov v objekte za energijsko izrabo to zdaj pomeni pri celoletnem obratovanju skupno moč objektov med 100 in 130 MW za celotno Slovenijo. [3]

Lahka frakcija je sestavljena iz papirja, kartona, plastike, folij, tekstila, lesa in gorljivih izolacijskih materialov. Okrog polovica materialov v tej lahki frakciji je v energijskem smislu nefosilnega organskega izvora, zato jih moramo obravnavati tudi kot obnovljiv vir energije in jih tako uvrstiti v ustrezne bilance izkoriščanja obnovljive energije na nacionalnem nivoju.
clip image002 0003 Slika 1: Količina komunalnih odpadkov na prebivalca na leto v Sloveniji [2]

V zadnjih 20 letih se je količina komunalnih odpadkov precej spreminjala in je nihala od skoraj 600 kg/prebivalca pa vse do manj kot 400 kg/prebivalca. Zdajšnja količina je nekaj nad 400 kg/prebivalca. Veliko večja razlika je pri količini odloženih komunalnih odpadkov, za katere smo pred 10 leti začeli uvajati ločeno zbiranje in postopke obdelave v centrih za gospodarjenje z odpadki. Količina odloženih odpadkov je tako v letu 2013 znašala le še dobrih 100 kg/prebivalca oziroma 4-krat manj kot pred dvema desetletjema. Podatki za zadnji dve desetletji so prikazani na sliki 1.

Po sestavi lahko odpadke razdelimo na osnovne frakcije. V letu 2010 je bila narejena strukturna analiza, ki je pokazala, kakšna je sestava komunalnih odpadkov. Izsledki so predstavljeni v preglednici 1.

Več v priročniku Energetska učinkovitost in energetska izkaznica stavb

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja