Košarica

02 250 18 00 | info@zfm.si | O nas

Prijava v portal: 

Prijava

Želite podporo?

Pokličite nas: 02 250 18 00

Družabna omrežja

Elementarne nesreče, hujše nesreče in višja sila

 

Na prvi pogled se zdi, da razen v nekaterih izjemah ZDR-1 ne ureja situacij, ki so vezane na nesreče in višjo silo. Ob skrbnem pregledu možnosti lahko razkrijemo vrsto ukrepov delodajalca, s katerimi lahko omili okoliščine, ki so nastale zaradi nesreč ali višje sile. Pri tem je potrebno ugotavljati, ali gre za okoliščine na strani delavca ali na strani delodajalca. Gre tudi za okoliščine ali se taki izredni dogodki šele pričakujejo, ali so takšne okoliščine že nastopile.

V skladu z intenco ZDR-1 si delodajalec in delavec posledice višje sile glede na plačilo za delo enakomerno razdelita, saj nihče od njiju ni imel vpliva na to. Na primer:

  • delodajalec ni mogel zagotoviti, da bi delo nemoteno potekalo zaradi pomanjkanja električne energije, prekinjene dobave toplote, hlajenja, poplavljenih prostorov, potresa ipd.,
  • delavec zaradi višje sile ni mogel priti na delo.

ZDR-1 v primeru višje sile ne omejuje števila dni odsotnosti delavca. Potrebno pa je opozoriti, da so delavci upravičeni do take odsotnosti le ob nastanku dogodka in takoj po njem. Poleg tega je potrebno preveriti kako je to urejeno v kolektivnih pogodbah dejavnosti.

V obeh primerih so v skladu s šestim odstavkom 137. člena ZDR-1 delavci upravičeni do nadomestila plače v višini polovice plačila do katerega bi bil delavec sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70% minimalne plače.

Elementarne nesreče in hujše nesreče, ki prizadenejo delavca, so povezane tudi s solidarnostno pomočjo. Zneski solidarnostne pomoči se razlikujejo glede na kolektivne pogodbe. Delen problem v zvezi s tem je, da davčna uredba navzgor omejuje izplačilo solidarnostne pomoči z zneski, ki so opredeljeni v kolektivni pogodbi. To sicer ne pomeni, da delodajalec ne sme izplačati višje solidarnostne pomoči, kot je določena v kolektivni pogodbi, mu pa razlika nad zneskom določenim v KP ne bo štela kot davčna olajšava.

Nadomestila plače in povračila stroškov med opravljanjem nalog zaščite, reševanja in pomoči

Ministrstvo za obrambo je izdalo pojasnilo, kako izvesti nadomestila plače in povračilo stroškov med opravljanjem nalog zaščite, reševanja in pomoči in sicer pravi, da najdemo pravne podlage za nadomestila plače in povračila stroškov med opravljanjem nalog zaščite, reševanja in pomoči v:

  • Zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Ur. l. RS, št. 51/06 in 97/10)
  • Zakonu o gasilstvu (Ur. l. RS, št. 113/05)
  • Uredbi o nadomestilu plače in povračilih stroškov med opravljanjem nalog zaščite, reševanja in pomoči (Ur. l. RS, št. 48/99, 113/07, 13/11 in 20/13).

Več o tej temi najdete v poslovni izdaji ali tiskani izdaji priročnika Kadrovsko delo v praksi po novem.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja