Košarica

02 250 18 00 | info@zfm.si | O nas

Prijava v portal: 

Prijava

Želite podporo?

Pokličite nas: 02 250 18 00

Družabna omrežja

DDV vidik dobave z inštalacijo

Pogosto se zgodi, da kupec naroči opremo (v jeziku DDV je to blago), ki jo mora prodajalec še zmontirati. Tak primer je recimo dobava posebne naprave (naprava recimo meri količino snovi, ki jo dodamo v posodo), ki se jo montira na proizvodno linijo v tovarni pri kupcu.

Posebnost pogodb, po katerih se prodajalec zaveže tako za dobavo opreme kot za njeno montažo, je v tem, da ne gre za enostavno montažo, ki bi jo kupec lahko sam naredil (recimo na podlagi skice ali navodil), temveč sta za kupca pomembni tako oprema kot tudi montaža oz. za kupca je pomembno, da oprema deluje na njegovi lokaciji. Samo razmerje med vrednostjo montaže in vrednostjo blaga pogosto ni pomembno. Prodajalec se tako vsebinsko zaveže, da bo oprema delovala na lokaciji, ki jo določi kupec. Običajno so plačila po takih pogodbah v t. i. milestonih, pogodba pa se šteje za izpolnjeno, ko oprema deluje. Dokler montirana oprema ne deluje, mora prodajalec narediti vse, da bo oprema delovala, četudi je prodajalec morda za montažo najel podizvajalca. Če kar koli ne bo delovalo, se bo kupec obrnil na prodajalca, saj ima z njim pogodbo, čeprav je montažo izvedel nekdo drug. V Sloveniji ti posli niso še dodatno opredeljeni v Pravilniku o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost.

Pri dobavi z inštalacijo z vidika DDV ne gre samo za dobavo blaga in niti ne samo za dobavo storitve ali za delitev na dobavo blaga in na dobavo storitev. Gre za to, da je treba celo transakcijo enotno obravnavati. Kot pomoč nam je lahko sodba Sodišča EU v zadevi C-11/05 (Aktiebolaget). Iz omenjene sodbe je možno razbrati naslednje kriterije, ki kažejo na dobavo z inštalacijo:

  • kadar so potrebni zapleteni tehnični postopki, gre za uporabo posebne opreme in posebnega strokovnega znanja, ter
  • kadar ta izvedba ni le neločljiva od dobave blaga, ampak tudi nujna za poznejšo uporabo in izkoriščanje navedenega blaga.

Vsako transakcijo je treba presojati kot celoto, upoštevajoč vsa dejstva in okoliščine, ki jih pogosto svetovalci ne vidimo, zato je nujno, da pri analizi vsebine sodelujejo tudi osebe, ki so v poslu udeležene z recimo tehničnega vidika. Vsebino posla je treba poznati iz vseh zornih kotov, da lahko nato tako transakcijo pravilno umestimo tudi v pravila DDV.

Na DDV pomislimo šele, če je kupec davčni zavezanec (z veljavno ID št. za DDV v državi, kjer ima sedež) iz druge EU države ali izven EU. Kakšna je obravnava DDV, nam daje odgovor določba 10. odstavka 20. člena ZDDV-1. Omenjena določba določa, da kadar blago, ki ga odpošlje ali prevaža dobavitelj, kupec ali tretja oseba, instalira ali montira dobavitelj ali druga oseba za njegov račun, s poskusnim zagonom ali brez njega, se za kraj dobave šteje kraj, kjer je blago instalirano ali montirano. Torej, če je kupec s sedežem izven Slovenije, to pomeni, da slovenskega DDV ne bo, ker prej omenjena določba določa, da je kraj obdavčitve tam, kjer se blago montira. Kot prodajalec se moram zavedati, da to pomeni, da moram poznati predpise DDV države, v kateri montiram. V praksi mnogi mislijo, da je to EU dobava blaga in 46. člen ZDDV-1, vendar ni tako. Zakaj ne? 46. čl. ZDDV-1 opredeljuje situacijo prodaje blaga v drugo državo EU. Pri dobavi z instalacijo pa imamo poseben primer, ki ga zakon opredeljuje v 10. odstavku 20. člena ZDDV-1. Naslov tega člena je dobava blaga s prevozom. Laično gledano res prodamo tudi blago, saj ga celo zmontiramo oz. se zavežemo za montažo. Če bi prodali res samo blago, bi glede na prvi odstavek 20. čl. prišli do tega, da je kraj obdavčitve, kjer se prevoz začne (to je Slovenija). In nato 46. čl. pod določenimi pogoji daje možnost, da je dobava brez DDV. Pri dobavi z inštalacijo pa ta ni vsebovana v 1. odstavku 20. čl., temveč v desetem odstavku, ki je specialen in se eksplicitno zelo nedvoumno nanaša na dobavo z inštalacijo.

Kako naprej?

Fokus DDV se premakne v državo, kjer je kupec in te zakonodaje DDV ne poznamo. Zaradi tega moramo kupca vprašati (ali pa se pozanimati pri davčnih svetovalcih v državi, iz katere je kupec), ali se mora prodajalec v državi kupca (država, kjer bo montaža) identificirati oz. registrirati za DDV ali pa mu ni treba in bo prejemnik delal samoobdavčitev. Argumenti, da ima monter, ko gre montirati, pri sebi obrazec A1, na obravnavo DDV nič ne vpliva. Še vedno se upošteva zakonodaja DDV države, v kateri je montaža. Slovenskega DDV na računu gotovo ne bo, vprašanje pa je, ali bo tuj DDV in kakšen naj bo račun prodajalca.

Montaža v drugi EU državi

Na nivoju EU je Slovenija ena izmed redkih držav, kjer se mora tujec, če opravi dobavo z inštalacijo v Sloveniji, registrirati za DDV v Sloveniji. Večina EU držav pa ima za te primere poenostavitve do te mere, da prejemnik naredi samoobdavčitev in se prodajalcu ni treba registrirati za DDV v EU državi, kjer je montaža. Vsaka država ima lahko še določene posebnosti. Precej držav ima posle dobave z inštalacijo zelo natančno opredeljene, kot ima to na primer Avstrija.

Če torej slovenski prodajalec dobavi in montira opremo davčnemu zavezancu iz druge države EU, se mu večinoma ni treba registrirati za DDV v državi kupca, kjer bo montaža. Da dobi prodajalec potrditev na to vprašanje, naj vpraša kupca ali pa naj ga kupec usmeri na svetovalca v njegovi državi. Vsekakor to ni vprašanje za naš FURS, saj tudi naš FURS ne pozna tuje zakonodaje. Pri tem je pomembno, da zelo natančno opišete posel in da tudi javite ali boste kupovali kaj blaga v državi, kjer bo montaža, saj boste imeli tako prejete račune iz EU, kjer bo obračunan tuj DDV, ker bo blago ostalo v državi, kjer bo montaža, in to blago ne bo nikoli prišlo v Slovenijo. Če bo znesek tujega DDV visok, je smiselno zadevo dobro proučiti, saj je pogoj za vračilo tujega DDV, da se vam res ni treba v državi, v kateri zahtevate vračilo, registrirati za DDV. Če vam tuj svetovalec (ali kupec) odgovori, da se vam ni treba registrirati v državi montaže zaradi posla dobave z inštalacijo, še preverite, če boste imeli nakupe v državi, kjer bo montaža, res pravico do vračila.

Recimo, da imate dobavo z inštalacijo v Avstriji in je odgovor, da se vam ni treba registrirati za DDV v Avstriji in nimate nič nakupov v Avstriji ter da bo kupec delal samoobdavčitev. V tem primeru bo vaš izdan račun brez DDV s sklicevanjem na 10. odstavek 20. člena ZDDV-1 (priporočam, da napišete recimo v angleškem jeziku VAT exempt supply with instlation – reverse charge) in tak izdan račun vpišete v DDV-O v zap. št. 14 – montaža in instaliranje v drugi državi članici.

Zelo priporočam, da se tudi komercialisti dogovorijo in vedo, da to ni samo prodaja opreme, temveč da se tak posel z vidika DDV obravnava drugače kot samo prodaja opreme. Prodajalec izdanega računa za dobavo z inštalacijo ne vpisuje v RP-O, zato je dobro, da tudi prejemnik jasno ve, da ima samoobdavčitev, vendar ne zaradi prejema blaga iz EU, sicer se poročanje med državami ne bo ujemalo.

Z vidika Intrastata pa mora prodajalec, če je zavezan za Intrastat poročanje, poročati odpreme v državo, v kateri je montaža, in sicer poroča samo vrednost blaga, brez vrednosti montaže (ne poroča se torej pogodbene vrednosti, ki se bo poročala v DDV.O v zap. št. 14).

Montaža v drugi EU državi

V tem delu je ponovno obravnava DDV odvisna od zakonodaje države, v kateri je montaža. Ker je montaža izven EU in ker DDV obravnave ne pokriva Direktiva 2006/112/ES, je obravnava v vsaki državi malo drugačna. Večinoma je najprej uvoz blaga v državo, v kateri bo montaža, in v tem delu je treba opredeliti, kdo bo uvoznik, kdo bo plačal DDV od uvoza in kdo lahko ta DDV od uvoza odbija. Še pred tem pa je treba razjasniti, ali se mora prodajalec registrirati za DDV v državi, kjer bo montaža (kar nekaj držav, kot na primer Švica, to zahtevajo). Nato morate točno določiti, če se morate registrirati, kdo mora obračunati tuj DDV od pogodbene vrednosti, po kakšni stopnji in kdaj morate ta DDV plačati v proračun tuje države. Poleg plačila tujega DDV je tu še DDV od uvoza, ker tuje države večinoma ne poznajo za tujce postopka samoobdavčitve od uvoza in večinoma je treba DDV od uvoza plačati takoj.

Od zakonodaje države, kjer je montaža, je odvisno, ali je lahko uvoznik kupec in ali kupec lahko odbija DDV od uvoza. Zakaj je to pomembno? Pomembno je, ker kupec ni lastnik tega blaga (to bo postal šele po montaži) in ker kupec tega blaga ne proda, temveč ga uporabi zase.

Na primeru Švice bi bil generalen odgovor, da se mora prodajalec registrirati za DDV v Švici, da mora biti prodajalec uvoznik, ki plača DDV od uvoza in ga nato zahteva nazaj preko DDV obračunov v Švici, in dodatno mora prodajalec od cele pogodbene vrednosti (ne samo od vrednosti storitev), ki jo zaračuna kupcu, obračunati in plačati DDV v Švici.

Sem prejemnik dobave z inštalacijo

Če sem slovenski davčni zavezanec in naročim pri prodajalcu iz EU dobavo z montažo pri meni v Sloveniji, je dobro, če prodajalca obvestim, da se mora registrirati za DDV v Sloveniji. Če se prodajalec registrira za DDV v Sloveniji, bo njegov izdan račun s slovenskim DDV. Za prejemnika je neto cifra nabava, ki jo v DDV-O vpiše v zap. št. 31, in zaračunan DDV je za prejemnika odbitek v DDV-O v zap. št. 41 (pod pogojem, da se bo prodajalec iz EU res registriral za DDV v Sloveniji in ima slovensko št. DDV).

Če se prodajalec ni registriral za DDV v Sloveniji, čeprav bi se moral, mora prejemnik narediti samoobdavčitev v skladu s 3. odstavkom 76. čl. ZDDV-1. Po moji oceni se tak račun vpiše v DDV-O v zap. št. 31, 25 in 41 (če gre za stopnjo 9,5 %, pa v ustrezne druge zap. št.).

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja